Is podcast
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Nataša Ličen

inovativnost kulinarika podjetnost gospodarstvo

21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Nataša Ličen

VEČ ...|21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava inovativnost

Ni meje za dobre ideje

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava inovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 8. 2022
Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

VEČ ...|4. 8. 2022
Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 7. 2022
Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

družba zdravstvo šport dobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

VEČ ...|28. 7. 2022
Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

Nataša Ličen

družba zdravstvo šport dobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 7. 2022
Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

šport pogovor otroci

Ni meje za dobre ideje

Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

VEČ ...|21. 7. 2022
Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

Nataša Ličen

šport pogovor otroci

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 7. 2022
Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

VEČ ...|14. 7. 2022
Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

odnosi pogovor izobraževanje družba

Ni meje za dobre ideje

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor izobraževanje družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 6. 2022
Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

VEČ ...|30. 6. 2022
Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 6. 2022
Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

izobraževanje podjetništvo kultura družba

Ni meje za dobre ideje

Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

VEČ ...|23. 6. 2022
Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo kultura družba

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Jože Bartolj

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 8. 2022
Rast 51 in Gledališka skupina Pristava

To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.

Rast 51 in Gledališka skupina Pristava

To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.

Matjaž Merljak

družbapogovormladi

Sol in luč

VEČ ...|16. 8. 2022
Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|10. 8. 2022
O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

Marcel Krek

družbaodnosinaravaizobraževanjesvetovanjepogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 8. 2022
Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ...|16. 8. 2022
Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2022
Prevajalski seminar - Obnova kipa Forma viva Ravne na Koroškem - Stanje Salmana Rushdija

Prevajalski seminar - Obnova kipa Forma viva Ravne na Koroškem - Stanje Salmana Rushdija

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|16. 8. 2022
Spominjamo se dne 16. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 8. 2022
Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

Nataša Ličen

kulturaglasba