Is podcast
Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje.
Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje.
Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje.
Ni meje za dobre ideje
Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.
Ni meje za dobre ideje
Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.
Ni meje za dobre ideje
Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.
Ni meje za dobre ideje
Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.
Ni meje za dobre ideje
Z Robertom Meričem smo govorili o posebnih očalah za slepe in slabovidne. Envision Glasses so pametna očala, ki jih poganja umetna inteligenca, z integrirano kamero in vgrajenimi zvočniki, ki govorijo o vizualnem svetu. To je naprava, ki bistveno izboljša vsakdanje življenje slepih ali slabovidnih ljudi in zagotavlja najbolj intuitiven in najpreprostejši način za dostop do vseh vrst vizualnih informacij v okolju.
Ni meje za dobre ideje
Z Robertom Meričem smo govorili o posebnih očalah za slepe in slabovidne. Envision Glasses so pametna očala, ki jih poganja umetna inteligenca, z integrirano kamero in vgrajenimi zvočniki, ki govorijo o vizualnem svetu. To je naprava, ki bistveno izboljša vsakdanje življenje slepih ali slabovidnih ljudi in zagotavlja najbolj intuitiven in najpreprostejši način za dostop do vseh vrst vizualnih informacij v okolju.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.
Ni meje za dobre ideje
Jurij Žnideršič je inovacije podjetja iz Brežic predstavljal na sejmu AGRA. V iskanje novega, v radoživost, ga spodbujajo tudi otroci, z ženo Jelko sta starša petih otrok. Z njim in njegovo družino smo prepletli tudi tradicionalno romanje “Od Marije k Mariji”, v letu 2023 po delu Dolenjske in Bele krajine.
Ni meje za dobre ideje
Jurij Žnideršič je inovacije podjetja iz Brežic predstavljal na sejmu AGRA. V iskanje novega, v radoživost, ga spodbujajo tudi otroci, z ženo Jelko sta starša petih otrok. Z njim in njegovo družino smo prepletli tudi tradicionalno romanje “Od Marije k Mariji”, v letu 2023 po delu Dolenjske in Bele krajine.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Kmetijska oddaja
Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.
Svetovalnica
V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane zaradi večanja prebivalstva povečati za sedemdeset odstotkov. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem. V Evropi se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Kakšni so koraki za manj zavržene hrane smo se pogovarjali s Katjo Sreš iz Ekologi brez meja.
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Sol in luč
GREG MCKEOWN je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga je izšla pri založbi Učila.
Kulturni utrinki
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Vabilo na pot
V Vabilu na pot smo podrobneje pogledali v program prihajajočega konca tedna na Festivalu pohodništva Dolina Soče.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče