Is podcast
Pri Katoliški mladini so ob letošnjih posebnih razmerah pripravili adventno akcijo s spodbudami preko psalmov in video nagovorov ter premišljevanji, ki so jih povzeli v naslov Veni, Emmanuel. Predstavila jo je Magdalena Rode.
Pri Katoliški mladini so ob letošnjih posebnih razmerah pripravili adventno akcijo s spodbudami preko psalmov in video nagovorov ter premišljevanji, ki so jih povzeli v naslov Veni, Emmanuel. Predstavila jo je Magdalena Rode.
Pri Katoliški mladini so ob letošnjih posebnih razmerah pripravili adventno akcijo s spodbudami preko psalmov in video nagovorov ter premišljevanji, ki so jih povzeli v naslov Veni, Emmanuel. Predstavila jo je Magdalena Rode.
Ni meje za dobre ideje
Ob Tednu splošnih knjižnic smo z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic, govorili o nagrajenih inovativnih pristopih za spodbujanje bralne kulture.
Ni meje za dobre ideje
Ob Tednu splošnih knjižnic smo z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic, govorili o nagrajenih inovativnih pristopih za spodbujanje bralne kulture.
Ni meje za dobre ideje
Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel.
Ni meje za dobre ideje
Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel.
Ni meje za dobre ideje
Vizija podjetja Ngen je uresničiti popolno digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema. Cilj je slediti uvajanju novih tehnologij iz obnovljivih virov ter zmanjšati ogljični odtis. Rešitve Ngena omogočajo neposredno medsebojno sodelovanje med proizvajalci, distributerji, prenosnim sistemom in odjemalci na vseh nivojih, kar posledično vodi v optimizacijo porabe in povečanje energetske neodvisnosti. Cilj je uresničiti skupne cilje, kot je Evropski zeleni dogovor, ki določa pot do podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Uporabnikom ponuja celovite rešitve za postavljanje hranilnikov električne energije in sončnih elektrarn. Tako lahko vsak uporabnik postane aktiven del energetskega sistema. So razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju.
Ni meje za dobre ideje
Vizija podjetja Ngen je uresničiti popolno digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema. Cilj je slediti uvajanju novih tehnologij iz obnovljivih virov ter zmanjšati ogljični odtis. Rešitve Ngena omogočajo neposredno medsebojno sodelovanje med proizvajalci, distributerji, prenosnim sistemom in odjemalci na vseh nivojih, kar posledično vodi v optimizacijo porabe in povečanje energetske neodvisnosti. Cilj je uresničiti skupne cilje, kot je Evropski zeleni dogovor, ki določa pot do podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Uporabnikom ponuja celovite rešitve za postavljanje hranilnikov električne energije in sončnih elektrarn. Tako lahko vsak uporabnik postane aktiven del energetskega sistema. So razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju.
Ni meje za dobre ideje
Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih?
Ni meje za dobre ideje
Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih?
Ni meje za dobre ideje
Ob obisku Poletnega tabora na Fakulteti za elektrotehniko UL smo k pogovoru povabili Marušo Petrovčič, mentorico delavnice za programiranje robotov. To učenje je zanimivo in pomaga pri osvajanju osnov programiranja. Poleg manjših robotov imajo izkušnje tudi z industrijskimi roboti za različne namene, kot je peka palačink ali postavljanje izdelkov na police trgovin. Robotizacija proizvodnje je po mnenju Maruše zelo pomembna za olajšanje dela ljudem. Roboti so natančni, se ne utrudijo in lahko delajo 24 ur na dan, kar jih dela zelo učinkovite. Ključno je dobro programiranje, saj le tako lahko dosežemo vrhunske rezultate. Seveda se še vedno veliko nalog opravlja ročno, vendar z razvojem tehnologije lahko pričakujemo več avtomatizacije.
Ni meje za dobre ideje
Ob obisku Poletnega tabora na Fakulteti za elektrotehniko UL smo k pogovoru povabili Marušo Petrovčič, mentorico delavnice za programiranje robotov. To učenje je zanimivo in pomaga pri osvajanju osnov programiranja. Poleg manjših robotov imajo izkušnje tudi z industrijskimi roboti za različne namene, kot je peka palačink ali postavljanje izdelkov na police trgovin. Robotizacija proizvodnje je po mnenju Maruše zelo pomembna za olajšanje dela ljudem. Roboti so natančni, se ne utrudijo in lahko delajo 24 ur na dan, kar jih dela zelo učinkovite. Ključno je dobro programiranje, saj le tako lahko dosežemo vrhunske rezultate. Seveda se še vedno veliko nalog opravlja ročno, vendar z razvojem tehnologije lahko pričakujemo več avtomatizacije.
Ni meje za dobre ideje
Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.
Ni meje za dobre ideje
Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.
Ni meje za dobre ideje
V odmevu na Mesec oblikovanja smo govorili z Zmagom Novakom, direktorjem Zavoda Big, centra za ustvarjalno gospodarstvo
jugovzhodne Evrope, ki pravi: “Žal se v podjetjih ne zavedajo pomembnega vidika oblikovanja pri uspešni poslovni zgodbi”.
Ni meje za dobre ideje
V odmevu na Mesec oblikovanja smo govorili z Zmagom Novakom, direktorjem Zavoda Big, centra za ustvarjalno gospodarstvo
jugovzhodne Evrope, ki pravi: “Žal se v podjetjih ne zavedajo pomembnega vidika oblikovanja pri uspešni poslovni zgodbi”.
Ni meje za dobre ideje
Wolt, platforma za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, četrto obletnico delovanja v Sloveniji obeležuje s turnejo Wolt povsod. V sklopu te je Jelena Bolšedonova, Woltova gluha modra herojka, obiskala dvaindvajset mest po vsej državi, kjer je s kolesom opravljala dostave in predstavljala delo dostavljavcev, vse prevožene kilometre ter opravljene dostave je Wolt podvojil in pretvoril v evre ter jih po Jeleninem izboru daroval Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani.
Jelena prihaja iz Estonije, delo dostavljavke ji je zelo pogodu, saj ga kot gluha oseba lahko opravlja popolnoma samostojno: V dostavljanju uživam. Veliko časa sem na svežem zraku, ob tem ohranjam odlično kondicijsko pripravljenost, saj dostavljam s kolesom. Velikokrat so me ljudje tudi ustavljali in me spraševali, kako se odvija moje delo in kako lahko naročijo pri Woltu. Prav zato se je porodila ideja, da bi ob četrti obletnici obiskali vsa slovenska mesta, v katerih smo prisotni, ljudi obvestili o delu dostavljavca ter naročanju na platformi.
Jelena je od rojstva gluha in je tesno povezana tudi s skupnostjo gluhih v Sloveniji kot rojstni Estoniji: Veseli me, da smo izkupiček kot donacijo nakazali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov. Verjamem, da s skupnim prizadevanjem in vračanjem okolju, v katerem delujemo, lahko ustvarjamo boljšo prihodnost in skrbimo za večjo vključenost ljudi z okvaro sluha.
Ni meje za dobre ideje
Wolt, platforma za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, četrto obletnico delovanja v Sloveniji obeležuje s turnejo Wolt povsod. V sklopu te je Jelena Bolšedonova, Woltova gluha modra herojka, obiskala dvaindvajset mest po vsej državi, kjer je s kolesom opravljala dostave in predstavljala delo dostavljavcev, vse prevožene kilometre ter opravljene dostave je Wolt podvojil in pretvoril v evre ter jih po Jeleninem izboru daroval Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani.
Jelena prihaja iz Estonije, delo dostavljavke ji je zelo pogodu, saj ga kot gluha oseba lahko opravlja popolnoma samostojno: V dostavljanju uživam. Veliko časa sem na svežem zraku, ob tem ohranjam odlično kondicijsko pripravljenost, saj dostavljam s kolesom. Velikokrat so me ljudje tudi ustavljali in me spraševali, kako se odvija moje delo in kako lahko naročijo pri Woltu. Prav zato se je porodila ideja, da bi ob četrti obletnici obiskali vsa slovenska mesta, v katerih smo prisotni, ljudi obvestili o delu dostavljavca ter naročanju na platformi.
Jelena je od rojstva gluha in je tesno povezana tudi s skupnostjo gluhih v Sloveniji kot rojstni Estoniji: Veseli me, da smo izkupiček kot donacijo nakazali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov. Verjamem, da s skupnim prizadevanjem in vračanjem okolju, v katerem delujemo, lahko ustvarjamo boljšo prihodnost in skrbimo za večjo vključenost ljudi z okvaro sluha.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Sol in luč
V prvem delu pogovora, ki smo ga poslušali v prejšnji oddaji, smo slišali, kako glasba vpliva na otroke in mladostnike, tokrat pa o tem, kako vpliva na odrasle in na starostnike in predvsem o tem, kako neverjetne učinke ima pri težavah starostnikov.
Slovencem po svetu in domovini
V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev. Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.
Duhovna misel
Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili … (Pismo Rimljanom 5, 12).