Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Nataša Ličen

koronavirus izobraževanje pogovor družba

16. 4. 2020
Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Nataša Ličen

VEČ ...|16. 4. 2020
Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Nataša Ličen

koronavirusizobraževanjepogovordružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 10. 2025
Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

VEČ ...|30. 10. 2025
Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 10. 2025
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

VEČ ...|23. 10. 2025
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 10. 2025
Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

VEČ ...|16. 10. 2025
Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 10. 2025
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

VEČ ...|9. 10. 2025
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Blaž Lesnik Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 10. 2025
Ideje, ki dišijo po kavi

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič

Ideje, ki dišijo po kavi

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Ideje, ki dišijo po kavi

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič

VEČ ...|2. 10. 2025
Ideje, ki dišijo po kavi

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 9. 2025
Iz narave v raziskovalni laboratorij

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

Iz narave v raziskovalni laboratorij

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Iz narave v raziskovalni laboratorij

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

VEČ ...|25. 9. 2025
Iz narave v raziskovalni laboratorij

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 9. 2025
Domače igrače Primoža Rojca

Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje. 

Domače igrače Primoža Rojca

Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje. 

tehnologija podjetništvo otroci pogovor inovativnost

Ni meje za dobre ideje

Domače igrače Primoža Rojca

Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje. 

VEČ ...|18. 9. 2025
Domače igrače Primoža Rojca

Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje. 

Nataša Ličen

tehnologija podjetništvo otroci pogovor inovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 9. 2025
Sladoled Toniš Eko kmetije Penko

Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej. 

Sladoled Toniš Eko kmetije Penko

Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej. 

podjetništvo kmetijstvo inovativnost

Ni meje za dobre ideje

Sladoled Toniš Eko kmetije Penko

Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej. 

VEČ ...|11. 9. 2025
Sladoled Toniš Eko kmetije Penko

Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej. 

Nataša Ličen

podjetništvo kmetijstvo inovativnost

Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|28. 10. 2025
Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Tadej Sadar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika