Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.
Jezuitsko združenje za begunce JRS je z veseljem sprejelo novico, da je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval brata Michaela Schöpfa za novega mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce. Brat Michael je naslednik p. Thomasa Smolicha, ki je vodil Jezuitsko združenje za begunce od oktobra 2015. Brat Schöpf, ki je bil namestnik direktorja Jezuitskega združenja za begunce zadnji dve leti, bo prevzel vodstvo to poletje. Njegovo imenovanje zagotavlja nadaljevanje in stabilnost dela Jezuitskega združenja za begunce v času nezaslišanega prisilnega preseljevanja preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu, ki so morali nasilno zapustiti svoje domove.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/
Gradimo odprto družbo
Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.
Gradimo odprto družbo
Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.
Gradimo odprto družbo
Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni.
Gradimo odprto družbo
Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni.
Gradimo odprto družbo
V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom.
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom.
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas.
Gradimo odprto družbo
Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi.
Gradimo odprto družbo
Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi.
Gradimo odprto družbo
Oddaja Gradimo odprto družbo je mesečna oddaja o begunskih in razvojnih tematikah. Pripravljamo jo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije (JRS Slovenije), ki ga vodi dr. p. Robin Schweiger. V oddajah poleg aktualnega intervjuja oz. aktualnega prispevka objavimo novice z begunsko tematiko iz domovini in tujine. Prva oddaja je bila na sporedu 11. februarja 2003.
Slovencem po svetu in domovini
Center avstrijskih narodnih skupnosti z Dunaja je po opominu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe nekaj slovenskih besed v deželnem zboru v Celovcu pozval h krepitvi dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem namesto sankcioniranja. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavil, da je prisotnost slovenščine neločljiv del koroške stvarnosti in avstrijske demokracije. Smrtnik, iz poslanske skupine Team Kärnten - Lista Köfer, je na četrtkovi seji koroškega deželnega zbora dobil opomin, ker je v svojem šestminutnem govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini, in sicer: lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla. Opomin mu je izrekel Christoph Staudacher, drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ki prihaja iz svobodnjaške stranke. Prvi predsednik Andreas Scherwitzl, član socialdemokratske stranke, je menil, da Smrtnik ni storil ničesar narobe in sam ne bi izdal opomina. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija. Slovenija je Smrtniku izrazila podporo in solidarnost.
Naš pogled
V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.
Za življenje
Govorili smo o predvidevanjih, pričakovanjih in rutinah v ustaljenih odnosih. Ali je gotovost in navajenost rabelj ljubezni? Kako človeški možgani ustvarjajo vzorce, ki lahko krnijo pristen stik med dvema? Kaj je rast v odnosu, kako jo sprejeti in dopustiti, da deluje tudi Božja milost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Komentar tedna
Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati.
Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Moja zgodba
Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.
Spoznanje več, predsodek manj
Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Center avstrijskih narodnih skupnosti z Dunaja je po opominu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe nekaj slovenskih besed v deželnem zboru v Celovcu pozval h krepitvi dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem namesto sankcioniranja. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavil, da je prisotnost slovenščine neločljiv del koroške stvarnosti in avstrijske demokracije. Smrtnik, iz poslanske skupine Team Kärnten - Lista Köfer, je na četrtkovi seji koroškega deželnega zbora dobil opomin, ker je v svojem šestminutnem govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini, in sicer: lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla. Opomin mu je izrekel Christoph Staudacher, drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ki prihaja iz svobodnjaške stranke. Prvi predsednik Andreas Scherwitzl, član socialdemokratske stranke, je menil, da Smrtnik ni storil ničesar narobe in sam ne bi izdal opomina. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija. Slovenija je Smrtniku izrazila podporo in solidarnost.
Spoznanje več, predsodek manj
Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.
Kulturni utrinki
Čez mesec in pol bo na ulicah in trgih Škofje Loke po 11 letih ponovno zaživel Škofjeloški pasijon in mesto je po besedah organizatorjev, na uprizoritev pasijona pripravljeno. Pri tem sodeluje več kot 1300 prostovoljcev, zadovoljni pa so tudi s potekom prodaje vstopnic.