Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.

Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo.