Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni.
Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni.
Gradimo odprto družbo
Leta 2026 svet praznuje 75. obletnico Ženevske konvencije, mednarodnega sporazuma, ki ščiti pravice beguncev in ljudi, prisiljenih k begu. Ob svetovnem dnevu beguncev 2026 Jezuitsko združenje za begunce (JRS) vabi ljudi po vsem svetu, naj izrazijo solidarnost z begunci in zagovarjajo pravico do iskanja varnosti in zaščite. Kaj pomeni zaščita beguncev? Zaščita pomeni zagotoviti, da se vsakega begunca obravnava dostojanstveno, da se spoštujejo njegove pravice in da prejme podporo, potrebno za ponovno izgradnjo svojega življenja in za to, da se v novi skupnosti počuti kot doma. Zaščite ne more zagotoviti ena oseba ali organizacija sama. Razvija se skozi vsakodnevna dejanja, odnose in skupnosti, ki solidarnost postavljajo pred strah.
Gradimo odprto družbo
Leta 2026 svet praznuje 75. obletnico Ženevske konvencije, mednarodnega sporazuma, ki ščiti pravice beguncev in ljudi, prisiljenih k begu. Ob svetovnem dnevu beguncev 2026 Jezuitsko združenje za begunce (JRS) vabi ljudi po vsem svetu, naj izrazijo solidarnost z begunci in zagovarjajo pravico do iskanja varnosti in zaščite. Kaj pomeni zaščita beguncev? Zaščita pomeni zagotoviti, da se vsakega begunca obravnava dostojanstveno, da se spoštujejo njegove pravice in da prejme podporo, potrebno za ponovno izgradnjo svojega življenja in za to, da se v novi skupnosti počuti kot doma. Zaščite ne more zagotoviti ena oseba ali organizacija sama. Razvija se skozi vsakodnevna dejanja, odnose in skupnosti, ki solidarnost postavljajo pred strah.
Gradimo odprto družbo
Na rednem spomladanskem srečanju narodnih voditeljev Jezuitskega združenja za begunce JRS v Evropi, ki je potekalo v Madridu v Španiji, so govorili o stanju in delu jezuitov v Evropi, o sodelovanju z laiki ter o njihovi identiteti. Poudarjen je bil pomen sodelovanja med jezuiti in laiki. Večino časa so posvetili različnim projektov, ki trenutno potekajo v Madridu in po Evropi. Najpomembnejši projekt je pomoč beguncem v Ukrajini in ukrajinskem beguncem po Evropi. Letos bo tudi kampanja za trpeče v Ukrajini z naslovom »One proposal oziroma Ena pobuda. O tem je v oddaji več povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS Slovenija. Predstavili smo še letno poročilo Centra Astalli iz Rima za leto 2025.
Gradimo odprto družbo
Na rednem spomladanskem srečanju narodnih voditeljev Jezuitskega združenja za begunce JRS v Evropi, ki je potekalo v Madridu v Španiji, so govorili o stanju in delu jezuitov v Evropi, o sodelovanju z laiki ter o njihovi identiteti. Poudarjen je bil pomen sodelovanja med jezuiti in laiki. Večino časa so posvetili različnim projektov, ki trenutno potekajo v Madridu in po Evropi. Najpomembnejši projekt je pomoč beguncem v Ukrajini in ukrajinskem beguncem po Evropi. Letos bo tudi kampanja za trpeče v Ukrajini z naslovom »One proposal oziroma Ena pobuda. O tem je v oddaji več povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS Slovenija. Predstavili smo še letno poročilo Centra Astalli iz Rima za leto 2025.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je globoko zaskrbljeno zaradi glasovanja v Evropskem parlamentu o novi zakonodaji o vračanju. Besedilo, dogovorjeno na podlagi poročevalca, poslanca Azmanija, je nastalo kot kompromis, ki so ga podprle različne politične skupine. Kmalu se bodo začela tristranska pogajanja, v katerih bodo sodelovali Svet, Evropski parlament in Evropska komisija, njihov izid pa bo končno besedilo uredbe, kot jo je prvotno predlagala Evropska komisija. JRS Evropa je že od začetka zakonodajnega postopka izražalo zaskrbljenost glede tega zakonskega akta. Zdaj so globoko zaskrbljeni zaradi nekaterih določb, ki bodo povzročile trpljenje in kršitve človekovih pravic. Izjavo je v oddaji predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je globoko zaskrbljeno zaradi glasovanja v Evropskem parlamentu o novi zakonodaji o vračanju. Besedilo, dogovorjeno na podlagi poročevalca, poslanca Azmanija, je nastalo kot kompromis, ki so ga podprle različne politične skupine. Kmalu se bodo začela tristranska pogajanja, v katerih bodo sodelovali Svet, Evropski parlament in Evropska komisija, njihov izid pa bo končno besedilo uredbe, kot jo je prvotno predlagala Evropska komisija. JRS Evropa je že od začetka zakonodajnega postopka izražalo zaskrbljenost glede tega zakonskega akta. Zdaj so globoko zaskrbljeni zaradi nekaterih določb, ki bodo povzročile trpljenje in kršitve človekovih pravic. Izjavo je v oddaji predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Gost oddaje je bil provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Eno od poslanstev, ki ga opravljajo jezuiti v Sloveniji, je tudi delo nevladne organizacije Jezuitskega združenja za begunce JRS, ki spremlja begunce, jim služi in jih zagovarja, pa tudi druge prisilno razseljene osebe, da bi lahko sami odločali o svoji prihodnosti. Gost je povedal, ali je vprašanje beguncev danes eno ključnih znamenj časa, po katerem se bo presojala verodostojnost Cerkve in Evrope; kako vojna v Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu, politična nestabilnost v Afriki ter podnebne spremembe vplivajo na delo Jezuitskega združenja za begunce in kako se na te izzive odziva Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji; kateri so največji izzivi in naloge Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji in v Evropi?
Gradimo odprto družbo
Gost oddaje je bil provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Eno od poslanstev, ki ga opravljajo jezuiti v Sloveniji, je tudi delo nevladne organizacije Jezuitskega združenja za begunce JRS, ki spremlja begunce, jim služi in jih zagovarja, pa tudi druge prisilno razseljene osebe, da bi lahko sami odločali o svoji prihodnosti. Gost je povedal, ali je vprašanje beguncev danes eno ključnih znamenj časa, po katerem se bo presojala verodostojnost Cerkve in Evrope; kako vojna v Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu, politična nestabilnost v Afriki ter podnebne spremembe vplivajo na delo Jezuitskega združenja za begunce in kako se na te izzive odziva Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji; kateri so največji izzivi in naloge Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji in v Evropi?
Gradimo odprto družbo
P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, je povedal o novih spoznanjih s srečanja v Dublinu na Irskem. Tam so se srečali vsi, ki obiskujejo centre za tujce po Evropi. Slišali smo še o poslanstvu makedonskega Jezuitskega združenja za begunce.
Gradimo odprto družbo
P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, je povedal o novih spoznanjih s srečanja v Dublinu na Irskem. Tam so se srečali vsi, ki obiskujejo centre za tujce po Evropi. Slišali smo še o poslanstvu makedonskega Jezuitskega združenja za begunce.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/
Gradimo odprto družbo
Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.
Gradimo odprto družbo
Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.
Gradimo odprto družbo
Oddaja Gradimo odprto družbo je mesečna oddaja o begunskih in razvojnih tematikah. Pripravljamo jo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije (JRS Slovenije), ki ga vodi dr. p. Robin Schweiger. V oddajah poleg aktualnega intervjuja oz. aktualnega prispevka objavimo novice z begunsko tematiko iz domovini in tujine. Prva oddaja je bila na sporedu 11. februarja 2003.
Naš gost
Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana.
Kmetijska oddaja
Medgeneracijski odnosi na kmetijah so lahko tudi precej zapleteni. V 21. epizodi Podkasta RAST sta o svojem odnosu iskreno spregovorila oče Mirko in sin Jakob Bizant s kmetije Malenšek. Ta se je za nekaj let celo odselil na delo v tujino, danes pa z ženo prevzemata kmetijo in stopata v novo vlogo. In kar je najvažneje - oba z očetom sta delala na sebi in skozi odnos zrasla, zato gre kmetija naprej v zgodbo novega rodu. Vabljeni, da v celoti pogovoru prisluhnete na YouTube kanalu Podkasta RAST.
Sol in luč
Premalo spite? Vaše telo vam bo nekoč izstavilo račun v obliki bolezenskih tegob. Kako obvladati stres in zakaj je to dobro? Klinična psihologinja Nicole LePera je spoznanja opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica. V tokratni oddaji smo za vas izbrali še nekaj odlomkov.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bo tokrat pred nami knjiga Kardelj - Socialistični utopist na oblasti dr. Jožeta Pirjevca. Ta predstavlja življenje in delo enega ključnih predvojnih revolucionarjev, ideologa in vplivnega politika Edvarda Kardelja. Zanj je novinar Ivo Žajdela v članku v tedniku Družina zapisal, da je največji zločinec v zgodovini slovenskega naroda. Naša gosta bosta publicist dr. Bernard Nežmah in zgodovinar dr. Jože Dežman.
Doživetja narave
Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.
Mladoskop
Potopili smo se v svet mladinskega prostovoljstva. Voditelj Jakob Turk je gostil dve čudoviti punci iz vrst Young Karitas, ki sta delili svoje neprecenljive izkušnje s terena. Povedali sta kaj ju je sploh pritegnilo k dobrodelnosti, kako usklajujeta obveznosti in prostovoljno delo ter kakšne drobne čudeže vsakodnevno doživljata ob srečanjih z mladimi. Zagotovo vam bosta polepšali dan!
Slovencem po svetu in domovini
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.