Is podcast
Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.
komentar duševne težave psihoterapija mladi depresija anksioznost strokovnost zdravje
Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.
Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.
komentarduševne težavepsihoterapijamladidepresijaanksioznoststrokovnostzdravje
S svojimi prizadevanji za kulturni pluralizem in zaščito manjšin je dal lekcijo vsem, ki so bili pripravljeni bogastvo različnih kultur žrtvovati kot ceno za uniformiranje družbe in človeka ter obvladovanje sveta iz človeku odtujenih centrov kapitalske in politične moči.
S svojimi prizadevanji za kulturni pluralizem in zaščito manjšin je dal lekcijo vsem, ki so bili pripravljeni bogastvo različnih kultur žrtvovati kot ceno za uniformiranje družbe in človeka ter obvladovanje sveta iz človeku odtujenih centrov kapitalske in politične moči.
Papež Frančišek je v teh dneh znova na poti, na najdaljšem potovanju svojega papeževanja: v dvanajstih dneh bo skupno opravil okoli 33.000 kilometrov in se ustavil v štirih državah v jugovzhodni Aziji in Oceaniji.
Ob vsem tem je to morda eno najpomembnejših papeževih potovanj. Morda tudi eno zadnjih, glede na njegovo starost in zdravstveno stanje. A tisti, ki papeža Frančiška dobro poznajo, pravijo, da ostaja v njegovih željah še en cilj, ki je vedno prisoten nekje v ozadju vseh njegovih potovanj v Azijo: Kitajska. Do zdaj se je ta cilj izkazal za nedosegljivega kljub znamenitem (a pogosto kritiziranem) sporazumu o imenovanju škofov. Bo zgled azijskih vernikov, ki so konstruktiven in dinamičen dejavnik v svojih družbah, omehčal srca partijskih veljakov v Pekingu ali jih le še bolj otrdil?
Papež Frančišek je v teh dneh znova na poti, na najdaljšem potovanju svojega papeževanja: v dvanajstih dneh bo skupno opravil okoli 33.000 kilometrov in se ustavil v štirih državah v jugovzhodni Aziji in Oceaniji.
Ob vsem tem je to morda eno najpomembnejših papeževih potovanj. Morda tudi eno zadnjih, glede na njegovo starost in zdravstveno stanje. A tisti, ki papeža Frančiška dobro poznajo, pravijo, da ostaja v njegovih željah še en cilj, ki je vedno prisoten nekje v ozadju vseh njegovih potovanj v Azijo: Kitajska. Do zdaj se je ta cilj izkazal za nedosegljivega kljub znamenitem (a pogosto kritiziranem) sporazumu o imenovanju škofov. Bo zgled azijskih vernikov, ki so konstruktiven in dinamičen dejavnik v svojih družbah, omehčal srca partijskih veljakov v Pekingu ali jih le še bolj otrdil?
Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.
Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.
Od nekdaj je avgust mesec, ko se v gore odpravi največ Slovencev. Ali to res še velja tudi danes, pravzaprav ne vem. Statistika pravi, da v naše gore letno zaide 1,7 milijona obiskovalcev. Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.
Tako je svoje razmišljanje o slovenskih gorah danes v svojem komentarju, ki si ga lahko v celoti preberete na straneh tednika Družina, začel Blaž Lesnik.
Prebivalci Bejruta, ki so se 4. avgusta spominjali četrte obletnice uničujoče eksplozije v pristanišču, se zdaj pripravljajo na nov udarec usode. Čakajoč na rakete se pripravljajo tudi Izraelci. Večina jih poskuša nadaljevati z vsakdanjim življenjem, ob stalni zavesti, da se lahko v trenutku sesuje v prah.
Prebivalci Bejruta, ki so se 4. avgusta spominjali četrte obletnice uničujoče eksplozije v pristanišču, se zdaj pripravljajo na nov udarec usode. Čakajoč na rakete se pripravljajo tudi Izraelci. Večina jih poskuša nadaljevati z vsakdanjim življenjem, ob stalni zavesti, da se lahko v trenutku sesuje v prah.
Predvsem me je užalostilo, ko sem zraven čudakov, ki so slavili spolnost, perverznost in nažiranje, videl otroke. Kako nazoren prikaz tega, kar se nam dogaja!
Predvsem me je užalostilo, ko sem zraven čudakov, ki so slavili spolnost, perverznost in nažiranje, videl otroke. Kako nazoren prikaz tega, kar se nam dogaja!
Iz zapečka peči svoje dnevne sobe težko vidimo kam dlje kot skozi okno do sosedovega dvorišča. To velja tako za mnoge vernike kot tudi za mnoge duhovnike. Mnogi verniki in vsaj nekaj duhovnikov natančno ve, kaj bi moral narediti škof, da bi v nekem krajevnem občestvu bilo tako, kot je in morda še malo bolje.
Iz zapečka peči svoje dnevne sobe težko vidimo kam dlje kot skozi okno do sosedovega dvorišča. To velja tako za mnoge vernike kot tudi za mnoge duhovnike. Mnogi verniki in vsaj nekaj duhovnikov natančno ve, kaj bi moral narediti škof, da bi v nekem krajevnem občestvu bilo tako, kot je in morda še malo bolje.
Namesto resnih pogovorov smo deležni medijskega stampeda, lažnih novic in ustvarjanja videza idealnega zdravstva.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
V oddaji smo predstavili 140 let Godbe Mengeš, ki jo bodo obeležili ta konec tedna z odprtjem razstave, slavnostno akademijo, velikim koncertom z gosti in tudi z nedeljsko slavnostno povorko več Pihalnih godb iz Slovenije in tujine. Gost oddaje bo predsednik mengeške godbe Gregor Žun.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov z naslovom »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori.