Is podcast Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene Is podcast
Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc

komentar

20. 1. 2022
Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc

VEČ ...|20. 1. 2022
Bogdan Dolenc: Kar boli tebe, boli tudi mene

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Bogdan Dolenc

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

komentar

Komentar Družina

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Blaž Jezeršek

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 9. 2023
Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

komentar

Komentar Družina

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

VEČ ...|14. 9. 2023
Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|7. 9. 2023
Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

komentar

Komentar Družina

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

VEČ ...|7. 9. 2023
Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Melita Košir

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

komentar

Komentar Družina

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Klemen Čeligoj

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|24. 8. 2023
p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

komentar

Komentar Družina

p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

VEČ ...|24. 8. 2023
p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

p. Andraž Arko

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|10. 8. 2023
Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

komentar

Komentar Družina

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

VEČ ...|10. 8. 2023
Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Marko Rijavec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|3. 8. 2023
Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

komentar

Komentar Družina

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

VEČ ...|3. 8. 2023
Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|27. 7. 2023
Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

komentar

Komentar Družina

Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

VEČ ...|27. 7. 2023
Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

Jože Plut

komentar

Komentar Družina

Jože Plut

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|25. 9. 2023
Angel vzpona

»Grem,« sem rekel, »pa četudi umrem!« In sem šel. In nisem umrl. Pa čeprav je bilo …

Angel vzpona

»Grem,« sem rekel, »pa četudi umrem!« In sem šel. In nisem umrl. Pa čeprav je bilo …

Gregor Čušin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 9. 2023
Mag. Branko Cestnik

Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.

O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!

Mag. Branko Cestnik

Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.

O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!

Jože Bartolj

Doživetja narave

VEČ ...|22. 9. 2023
Slepi planinci prehodili Slovensko planinsko pot

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Slepi planinci prehodili Slovensko planinsko pot

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Blaž Lesnik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 9. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. september 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. september 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|19. 9. 2023
Navdihujoče zgodbe, ki ganejo srce.

Ni pomembno, kdaj dosežeš cilj, pomembno je, da sprejmeš izziv, je sporočilo Chloe, ki je po hudih težavah v šoli proti vsem pričakovanjem prišla celo do diplome. Ta in še tri navdihujoče zgodbe, ki so ganile srca mnogih in so jih opisali na spletni strani Aleteia.si, smo objavili v tokratni oddaji.

Navdihujoče zgodbe, ki ganejo srce.

Ni pomembno, kdaj dosežeš cilj, pomembno je, da sprejmeš izziv, je sporočilo Chloe, ki je po hudih težavah v šoli proti vsem pričakovanjem prišla celo do diplome. Ta in še tri navdihujoče zgodbe, ki so ganile srca mnogih in so jih opisali na spletni strani Aleteia.si, smo objavili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2023
Arheološka izkopavanja pri SNG Drami - 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Rožančeva nagrada Ivani Djilas

Arheološka izkopavanja pri SNG Drami - 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Rožančeva nagrada Ivani Djilas

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostMaja LavričEmonaAleksander Lorenčič

Naš pogled

VEČ ...|26. 9. 2023
Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Spominjamo se

VEČ ...|26. 9. 2023
Spominjamo se dne 26. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 9. 2023
Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

Nataša Ličen