Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
Duhovni nagovor
»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 19, 38)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 19, 38)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 5. postno nedeljo.
Duhovni nagovor
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 5. postno nedeljo.
Duhovni nagovor
Nagovor na nedeljo Laetare, nedeljo veselja, je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, svoje razmišljanje pa začel z mašnim vstopnim spevom: Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil. (Iz 60,10-11)
Duhovni nagovor
Nagovor na nedeljo Laetare, nedeljo veselja, je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, svoje razmišljanje pa začel z mašnim vstopnim spevom: Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil. (Iz 60,10-11)
Duhovni nagovor
»Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad;« (Lk 13,8-9).
Ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar se je osredotočil na Božje spremstvo ter poslanstvo posameznika, razkrito skozi Mojzesovo nalogo. Poudaril je Božjo skrb, aktivno sodelovanje v odrešenju, ter pomen dialoga z Bogom in deljenja darov v sodobnem svetu.
Duhovni nagovor
»Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad;« (Lk 13,8-9).
Ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar se je osredotočil na Božje spremstvo ter poslanstvo posameznika, razkrito skozi Mojzesovo nalogo. Poudaril je Božjo skrb, aktivno sodelovanje v odrešenju, ter pomen dialoga z Bogom in deljenja darov v sodobnem svetu.
Duhovni nagovor
Škof spomni na zavezo med Bogom in človekom, osredotočeni na Abrahama, Očeta vere, in njegovo izkušnjo Božjih obljub. Abrahamova odločitev, da zapusti domovino, je simbol njegove globoke vere in zaupanja. Zaveza, kot pogodba med Bogom in ljudmi, ki se razširi na izraelski narod in kristjane. Božja prisotnost in milost nas spremljata na duhovni poti.
Duhovni nagovor
Škof spomni na zavezo med Bogom in človekom, osredotočeni na Abrahama, Očeta vere, in njegovo izkušnjo Božjih obljub. Abrahamova odločitev, da zapusti domovino, je simbol njegove globoke vere in zaupanja. Zaveza, kot pogodba med Bogom in ljudmi, ki se razširi na izraelski narod in kristjane. Božja prisotnost in milost nas spremljata na duhovni poti.
Duhovni nagovor
Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar je poudaril pomen postnega časa kot obdobja milosti in duhovne obnove. Osredotoča se na poglobitev vere ter refleksijo o Božji besedi, ki nas usmerja k razumevanju našega odrešenja. Poudarja povezavo med vero in vsakdanjim življenjem ter kako lahko prepoznavamo Božja dejanja v naši zgodovini. Nadaljuje z Jezusovimi skušnjavami v puščavi, kjer se učimo spoprijemanja z izzivi, ki te skušnjave prinašajo. Na koncu nas spodbuja k zvestobi našim načelom in zavedanju Božje prisotnosti v našem življenju, kar povečuje našo vero v vsakodnevnih preizkušnjah.
Duhovni nagovor
Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar je poudaril pomen postnega časa kot obdobja milosti in duhovne obnove. Osredotoča se na poglobitev vere ter refleksijo o Božji besedi, ki nas usmerja k razumevanju našega odrešenja. Poudarja povezavo med vero in vsakdanjim življenjem ter kako lahko prepoznavamo Božja dejanja v naši zgodovini. Nadaljuje z Jezusovimi skušnjavami v puščavi, kjer se učimo spoprijemanja z izzivi, ki te skušnjave prinašajo. Na koncu nas spodbuja k zvestobi našim načelom in zavedanju Božje prisotnosti v našem življenju, kar povečuje našo vero v vsakodnevnih preizkušnjah.
Duhovni nagovor
Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar se je osredotočil na pomen kateheze in njeno vlogo v življenju posameznega kristjana. Raziskuje Jezusove nauke in prilike, ki ostajajo aktualne v sodobnem svetu, ter poudarja razumevanje sporočila Božjega kraljestva in njegov vpliv na naše vrednote in odnose. Govoril je o izzivih sodobne družbe in poudarja pomen evangelizacije. Katehezo predstavi tudi kot dolgotrajen proces rasti, ki vključuje oznanjevanje in oblikovanje življenjskega sloga. Poudarja tudi pomembnost osebnega srečanja z Jezusom in vabi poslušalce, da izkoristijo postni čas za poglobljeno refleksijo ter aktivno sodelovanje v skupnosti.
Duhovni nagovor
Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar se je osredotočil na pomen kateheze in njeno vlogo v življenju posameznega kristjana. Raziskuje Jezusove nauke in prilike, ki ostajajo aktualne v sodobnem svetu, ter poudarja razumevanje sporočila Božjega kraljestva in njegov vpliv na naše vrednote in odnose. Govoril je o izzivih sodobne družbe in poudarja pomen evangelizacije. Katehezo predstavi tudi kot dolgotrajen proces rasti, ki vključuje oznanjevanje in oblikovanje življenjskega sloga. Poudarja tudi pomembnost osebnega srečanja z Jezusom in vabi poslušalce, da izkoristijo postni čas za poglobljeno refleksijo ter aktivno sodelovanje v skupnosti.
Duhovni nagovor
Škof obravnava nauke iz evangelijskega odlomka, ki nas spodbuja k ljubezni do sovražnikov in odpuščanju. Poudarjena je moč Božje besede, ki transformira naš pogled na svet. Zgodba svetega Polikarpa opominja na moč vere, medtem ko osebna žrtva duhovnika Izidorja Završnika predstavlja zvestobo in ljubezen do drugih. Na koncu se osredotoča na poslušanje Božje besede, ki nas osvobaja strahu ter nas vodi k življenju v duhu in ljubezni.
Duhovni nagovor
Škof obravnava nauke iz evangelijskega odlomka, ki nas spodbuja k ljubezni do sovražnikov in odpuščanju. Poudarjena je moč Božje besede, ki transformira naš pogled na svet. Zgodba svetega Polikarpa opominja na moč vere, medtem ko osebna žrtva duhovnika Izidorja Završnika predstavlja zvestobo in ljubezen do drugih. Na koncu se osredotoča na poslušanje Božje besede, ki nas osvobaja strahu ter nas vodi k življenju v duhu in ljubezni.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Sol in luč
Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.
Kulturni utrinki
Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.
Življenje išče pot
V Velikem tednu smo prisluhnili prisluhnemo minoritu p. Danilu Holcu, ki je predstavil izkušnjo sv. Frančiška Asiškega na gori La Verna, kjer je dve leti pred smrtjo prejel stigme in postal podoben Jezusu v njegovi smrti in vstajenju.