Is podcast
Predstavniki indijanskih plemen Navaho, Hopi in Apače so se pogovarjali, kako zelo so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Predstavniki indijanskih plemen Navaho, Hopi in Apače so se pogovarjali, kako zelo so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Tebi naša hvala ni potreba, vendar se ti po svoji dobroti smemo zahvaljevati.
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Tebi naša hvala ni potreba, vendar se ti po svoji dobroti smemo zahvaljevati.
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kralj je vsakega učenjaka in modrijana, ki je prišel na njegov dvor, spraševal: Katera ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kralj je vsakega učenjaka in modrijana, ki je prišel na njegov dvor, spraševal: Katera ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Gospa iz višje družbe se je nekega mrzlega dne odpravila prosit. Navlekla je nase ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Gospa iz višje družbe se je nekega mrzlega dne odpravila prosit. Navlekla je nase ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Stara pripoved govori o zadnjih dnevih evangelista Janeza. Dočakal je visoko ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Stara pripoved govori o zadnjih dnevih evangelista Janeza. Dočakal je visoko ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kralj, ki je bil na tem, da se poroči, je nenadoma moral na dolgo ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kralj, ki je bil na tem, da se poroči, je nenadoma moral na dolgo ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Nekega leta je vasi grozila izredna suša. Župnik je zato rekel vaščanom: Nič ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Nekega leta je vasi grozila izredna suša. Župnik je zato rekel vaščanom: Nič ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Učenec, ki se je učil postave (torah), je prišel do učitelja in mu sporočil, da je ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Misli iz zbirke knjig Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče, prebira Pavle Ravnohrib.
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.
Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!
Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
V oddaji smo gostili ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika, ki nam je zaupal nekaj informacij z dogodka slovesne prisege ameriškega predsednika, kamor je bil povabljen. Spregovoril pa je tudi o stopnji demokracije v ZDA in Sloveniji.
Kakšen je pomen otroške in mladinske gledališke vzgoje pri nas danes? To je vprašanje, ki ga bo odprl današnji, tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani v Trstu. Pripravlja ga Društvo slovenskih izobražencev, tokrat v sodelovanju z Radijskim odrom. Javno debato pripravljata debato ob 80-letnici rojstva Lučke Peterlin Susič. O vzgoji otrok in mladih k ljubezni do slovenskega jezika, kulture in pripadnosti skozi prizmo gledališke dejavnosti bodo razmišljali gostje: gledališka pedagoginja v šolah, igralka in odbornica Radijskega odra Julija Berdon, predsednica Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek B. Sedej iz Števerjana in igralka v društveni dramski skupini Ilaria Bergnach in študent na AGRFT Nejc Kravos. Pogovor bo vodila radijska in televizijska voditeljica ter koordinatorka dramske skupine Slovenskega kulturnega društva Prešeren iz Boljunca pri Trstu Jasmina Gruden. Začetek bo ob 20.30.