Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.
VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 10. 2019
Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

rojakiinfokanadaavstralijanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu
V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.
VEČ ...|6. 10. 2019
Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu
V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Matjaž Merljak

rojakiinfokanadaavstralijanemčija

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

rojakiinfonemčijaasef

Slovencem po svetu in domovini

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.
VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Matjaž Merljak

rojakiinfonemčijaasef

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.
VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|21. 1. 2021
Razglašajmo z življenjem!

Pred kratkim sem gledal kratek prizor Jezusovega rojstva. Pot treh modrih in potem

Razglašajmo z življenjem!

Pred kratkim sem gledal kratek prizor Jezusovega rojstva. Pot treh modrih in potem

Simon Potnik

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Sol in luč

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Naš gost

VEČ ...|16. 1. 2021
Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Damijana Medved

založništvoknjige

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 1. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. januar 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. januar 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|19. 1. 2021
S kačo se je oženil

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

S kačo se je oženil

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2021
Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Jože Bartolj

kulturaUrška PereničJurčičevo leto

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 1. 2021
Teleta s plaščki?

Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije

Teleta s plaščki?

Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije

Robert Božič

kmetijstvospomin

Svetovalnica

VEČ ...|21. 1. 2021
Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Blaž Lesnik

svetovanjemladiizobraževanje