Človek je bitje, ki je opremljeno s čustvi, da se lažje izraža in komunicira z drugimi, da se lahko odziva na okolico in dogodke. Kadar smo preplavljeni z močnimi čustvi, še posebej, če nam razum zaradi stiske in bolečine nekako odpove, takrat zelo potrebujemo pomoč nekoga drugega, da se lahko umirimo. To še toliko bolj velja za otroke in mladostnike, katerih možgani še niso v polnosti razviti. Pogovor s psihosocialno svetovalko Urško Petaki o predelavi strahu, krivde, žalosti in jeze.

V tokratni oddaji smo pregovorili o žalovanju otrok in mladostnikov. Ko gledamo slike otrok, ki bežijo iz Ukrajine, se lahko še bolj vživimo v otroško dušo, ki trpi zaradi izgub ljubljenih oseb. Naša sogovornica je psihosocialna svetovalka, Urška Petak, ki je na podlagi lastne izkušnje izgube bližnjega v otroštvu, napisala knjigo Tvoja pot: Sopotnik skozi izkušnjo žalovanja.

Tokratno oddajo ste oblikovali poslušalci sami. Slišali smo nekaj pretresljivih zgodb o smrti bližnjih in soočanju z izgubo.

V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.

Z nami je bil minorit p. Toni Brinjovc, ki je spregovoril o procesu žalovanja, različnih odzivih in času, ki je za žalovanje nujno potreben.

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

V studiu se nam je pridružila Radmila Pavlovič Blatnik, strokovna delavka slovenskega društva Hospic. Pogovarjali smo se o soočanju z izgubo in žalovanjem. Kako si v obupavanju lahko pomagamo? Katere rešilne bilke se oprimemo, da gre lažje naprej?

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«