Informativni prispevki

VEČ ...|25. 7. 2024
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov temelji na prostovoljcih

Številne skavtinje in skavti vseh starostnih skupin poletne dni preživljajo na taborih, na katerih se učijo novih veščin, spoznavajo naravo, krepijo medsebojne odnose in skrbijo za duhovno rast. Brez voditeljev, ki nesebično darujejo svoj prosti čas, bi s seznama dejavnosti, ki se jih tako med počitnicami kot tudi med šolskim letom lahko udeležujejo otroci in mladina, zevala praznina. O pomenu prostovoljcev znotraj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov smo govorili z načelnikom Nejcem Kurbusom.

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov temelji na prostovoljcih

Številne skavtinje in skavti vseh starostnih skupin poletne dni preživljajo na taborih, na katerih se učijo novih veščin, spoznavajo naravo, krepijo medsebojne odnose in skrbijo za duhovno rast. Brez voditeljev, ki nesebično darujejo svoj prosti čas, bi s seznama dejavnosti, ki se jih tako med počitnicami kot tudi med šolskim letom lahko udeležujejo otroci in mladina, zevala praznina. O pomenu prostovoljcev znotraj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov smo govorili z načelnikom Nejcem Kurbusom.

infopogovordružbaotrocimladinavzgojaZSKSS

Informativni prispevki

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov temelji na prostovoljcih

Številne skavtinje in skavti vseh starostnih skupin poletne dni preživljajo na taborih, na katerih se učijo novih veščin, spoznavajo naravo, krepijo medsebojne odnose in skrbijo za duhovno rast. Brez voditeljev, ki nesebično darujejo svoj prosti čas, bi s seznama dejavnosti, ki se jih tako med počitnicami kot tudi med šolskim letom lahko udeležujejo otroci in mladina, zevala praznina. O pomenu prostovoljcev znotraj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov smo govorili z načelnikom Nejcem Kurbusom.

VEČ ...|25. 7. 2024
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov temelji na prostovoljcih

Številne skavtinje in skavti vseh starostnih skupin poletne dni preživljajo na taborih, na katerih se učijo novih veščin, spoznavajo naravo, krepijo medsebojne odnose in skrbijo za duhovno rast. Brez voditeljev, ki nesebično darujejo svoj prosti čas, bi s seznama dejavnosti, ki se jih tako med počitnicami kot tudi med šolskim letom lahko udeležujejo otroci in mladina, zevala praznina. O pomenu prostovoljcev znotraj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov smo govorili z načelnikom Nejcem Kurbusom.

Helena Križnik

infopogovordružbaotrocimladinavzgojaZSKSS

Za sožitje

VEČ ...|23. 7. 2024
V razvoju ni zadnje besede

V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj. 

V razvoju ni zadnje besede

V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj. 

družbaodnosipogovor

Za sožitje

V razvoju ni zadnje besede

V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj. 

VEČ ...|23. 7. 2024
V razvoju ni zadnje besede

V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Od slike do besede

VEČ ...|23. 7. 2024
Pridige Janeza Taulerja

Pridige Janeza Taulerja

duhovnostpogovor

Od slike do besede

Pridige Janeza Taulerja
VEČ ...|23. 7. 2024
Pridige Janeza Taulerja

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 7. 2024
Tri temelje dela Slovenske Karitas držijo pokonci prostovoljci

V Sloveniji je več kot 206.800 prostovoljcev lani opravilo dobrih osem milijonov ur prostovoljskega dela. To ugotavlja poročilo o prostovoljstvu v naši državi, s katerim se je pred kratkim seznanila vlada. Na seznamu organizacij, ki so zajete v dokumentu, je tudi Slovenska Karitas. Poklicali smo generalnega tajnika Petra Tomažiča.

Tri temelje dela Slovenske Karitas držijo pokonci prostovoljci

V Sloveniji je več kot 206.800 prostovoljcev lani opravilo dobrih osem milijonov ur prostovoljskega dela. To ugotavlja poročilo o prostovoljstvu v naši državi, s katerim se je pred kratkim seznanila vlada. Na seznamu organizacij, ki so zajete v dokumentu, je tudi Slovenska Karitas. Poklicali smo generalnega tajnika Petra Tomažiča.

infopogovordružbaSlovenska Karitasprostovoljstvo

Informativni prispevki

Tri temelje dela Slovenske Karitas držijo pokonci prostovoljci

V Sloveniji je več kot 206.800 prostovoljcev lani opravilo dobrih osem milijonov ur prostovoljskega dela. To ugotavlja poročilo o prostovoljstvu v naši državi, s katerim se je pred kratkim seznanila vlada. Na seznamu organizacij, ki so zajete v dokumentu, je tudi Slovenska Karitas. Poklicali smo generalnega tajnika Petra Tomažiča.

VEČ ...|23. 7. 2024
Tri temelje dela Slovenske Karitas držijo pokonci prostovoljci

V Sloveniji je več kot 206.800 prostovoljcev lani opravilo dobrih osem milijonov ur prostovoljskega dela. To ugotavlja poročilo o prostovoljstvu v naši državi, s katerim se je pred kratkim seznanila vlada. Na seznamu organizacij, ki so zajete v dokumentu, je tudi Slovenska Karitas. Poklicali smo generalnega tajnika Petra Tomažiča.

Helena Križnik

infopogovordružbaSlovenska Karitasprostovoljstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 7. 2024
Prof. dr. Bogomil Ferfila o predsedniški kampanji v ZDA

Potem, ko je predsednik ZDA Joe Biden včeraj odstopil od kandidature za drugi mandat, se je znotraj njegove stranke začela krepiti podpora najverjetnejši novi demokratski kandidatki, podpredsednici ZDA Kamali Harris. 81-letni Biden se je za umik od kandidature odločil po stopnjevanju pritiskov iz demokratskih vrst, naj odstopi zaradi vse vidnejših znakov pešanja. Več svetovnih voditeljev je izrazilo spoštovanje do njegove poteze ter se mu zahvalilo za podporo in sodelovanje. Za komentar smo prosili politologa in strokovnjaka za mednarodne odnose prof. dr. Bogomila Ferfilo.

Prof. dr. Bogomil Ferfila o predsedniški kampanji v ZDA

Potem, ko je predsednik ZDA Joe Biden včeraj odstopil od kandidature za drugi mandat, se je znotraj njegove stranke začela krepiti podpora najverjetnejši novi demokratski kandidatki, podpredsednici ZDA Kamali Harris. 81-letni Biden se je za umik od kandidature odločil po stopnjevanju pritiskov iz demokratskih vrst, naj odstopi zaradi vse vidnejših znakov pešanja. Več svetovnih voditeljev je izrazilo spoštovanje do njegove poteze ter se mu zahvalilo za podporo in sodelovanje. Za komentar smo prosili politologa in strokovnjaka za mednarodne odnose prof. dr. Bogomila Ferfilo.

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Prof. dr. Bogomil Ferfila o predsedniški kampanji v ZDA

Potem, ko je predsednik ZDA Joe Biden včeraj odstopil od kandidature za drugi mandat, se je znotraj njegove stranke začela krepiti podpora najverjetnejši novi demokratski kandidatki, podpredsednici ZDA Kamali Harris. 81-letni Biden se je za umik od kandidature odločil po stopnjevanju pritiskov iz demokratskih vrst, naj odstopi zaradi vse vidnejših znakov pešanja. Več svetovnih voditeljev je izrazilo spoštovanje do njegove poteze ter se mu zahvalilo za podporo in sodelovanje. Za komentar smo prosili politologa in strokovnjaka za mednarodne odnose prof. dr. Bogomila Ferfilo.

VEČ ...|22. 7. 2024
Prof. dr. Bogomil Ferfila o predsedniški kampanji v ZDA

Potem, ko je predsednik ZDA Joe Biden včeraj odstopil od kandidature za drugi mandat, se je znotraj njegove stranke začela krepiti podpora najverjetnejši novi demokratski kandidatki, podpredsednici ZDA Kamali Harris. 81-letni Biden se je za umik od kandidature odločil po stopnjevanju pritiskov iz demokratskih vrst, naj odstopi zaradi vse vidnejših znakov pešanja. Več svetovnih voditeljev je izrazilo spoštovanje do njegove poteze ter se mu zahvalilo za podporo in sodelovanje. Za komentar smo prosili politologa in strokovnjaka za mednarodne odnose prof. dr. Bogomila Ferfilo.

Petra Stopar

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 7. 2024
Ali dobra zobozdravstvena oskrba postaja privilegij premožne manjšine?

»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.

Ali dobra zobozdravstvena oskrba postaja privilegij premožne manjšine?

»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.

infozdravstvodružbapogovor

Informativni prispevki

Ali dobra zobozdravstvena oskrba postaja privilegij premožne manjšine?

»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.

VEČ ...|22. 7. 2024
Ali dobra zobozdravstvena oskrba postaja privilegij premožne manjšine?

»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.

Helena Križnik

infozdravstvodružbapogovor

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|20. 7. 2024
Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

duhovnostpogovorodnosi

Sobotni duhovni večer

Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

VEČ ...|20. 7. 2024
Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Franci Trstenjak

duhovnostpogovorodnosi

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Naš gost

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 7. 2024
USZS pripravlja Slovenski večer v Parizu

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

USZS pripravlja Slovenski večer v Parizu

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval