Via positiva

VEČ ...|23. 1. 2025
Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

družbapogovordružinaodnosi

Via positiva

Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

VEČ ...|23. 1. 2025
Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

Nataša Ličen

družbapogovordružinaodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|21. 1. 2025
Posvet ob stoletnici rojstva akademika Alojza Rebule, prva oddaja

Slovenska Matica je lani ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule organizirala simpozij, na katerem je sodelovalo več poznavalcev življenja in dela tega pomembnega slovenskega pisatelja in misleca. V oddaji Od slike do besede smo poleg razpravljalcev poslušali tudi pisateljeve misli, zbrane v knjigi Credo. 

Posvet ob stoletnici rojstva akademika Alojza Rebule, prva oddaja

Slovenska Matica je lani ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule organizirala simpozij, na katerem je sodelovalo več poznavalcev življenja in dela tega pomembnega slovenskega pisatelja in misleca. V oddaji Od slike do besede smo poleg razpravljalcev poslušali tudi pisateljeve misli, zbrane v knjigi Credo. 

družbakulturaspominpogovor

Od slike do besede

Posvet ob stoletnici rojstva akademika Alojza Rebule, prva oddaja

Slovenska Matica je lani ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule organizirala simpozij, na katerem je sodelovalo več poznavalcev življenja in dela tega pomembnega slovenskega pisatelja in misleca. V oddaji Od slike do besede smo poleg razpravljalcev poslušali tudi pisateljeve misli, zbrane v knjigi Credo. 

VEČ ...|21. 1. 2025
Posvet ob stoletnici rojstva akademika Alojza Rebule, prva oddaja

Slovenska Matica je lani ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule organizirala simpozij, na katerem je sodelovalo več poznavalcev življenja in dela tega pomembnega slovenskega pisatelja in misleca. V oddaji Od slike do besede smo poleg razpravljalcev poslušali tudi pisateljeve misli, zbrane v knjigi Credo. 

Mateja Subotičanec

družbakulturaspominpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 1. 2025
Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaž

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.

Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaž

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.

infotržnicakomentarkulturapogovorverena perko

Informativni prispevki

Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaž

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.

VEČ ...|21. 1. 2025
Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaž

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.

Radio Ognjišče

infotržnicakomentarkulturapogovorverena perko

Petkov večer

VEČ ...|17. 1. 2025
Klepet, uganke in dobra glasba

Oddaja Petkov večer je tokrat povabila k aktivnemu sodelovanju, h klepetu, reševanju kakšne miselne uganke in k izbiranju glasbene vsebine. 

Klepet, uganke in dobra glasba

Oddaja Petkov večer je tokrat povabila k aktivnemu sodelovanju, h klepetu, reševanju kakšne miselne uganke in k izbiranju glasbene vsebine. 

ugankepogovor

Petkov večer

Klepet, uganke in dobra glasba

Oddaja Petkov večer je tokrat povabila k aktivnemu sodelovanju, h klepetu, reševanju kakšne miselne uganke in k izbiranju glasbene vsebine. 

VEČ ...|17. 1. 2025
Klepet, uganke in dobra glasba

Oddaja Petkov večer je tokrat povabila k aktivnemu sodelovanju, h klepetu, reševanju kakšne miselne uganke in k izbiranju glasbene vsebine. 

Marjan Bunič

ugankepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 1. 2025
Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

infopogovorelektrika

Informativni prispevki

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

VEČ ...|17. 1. 2025
Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Radio Ognjišče

infopogovorelektrika

Via positiva

VEČ ...|16. 1. 2025
Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

družbapogovorodnosinaravaduhovnost

Via positiva

Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

VEČ ...|16. 1. 2025
Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosinaravaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|16. 1. 2025
Smučanje

Trener smučanja Primož Obrč iz Smučarskega kluba Olimpija je bil z nami, govorili smo o učenju prvih zavojev in o tem, kaj terja od otrok resno ukvarjanje s smučanjem, kako naporna je ta pot po fizični in finančni plati.  

Smučanje

Trener smučanja Primož Obrč iz Smučarskega kluba Olimpija je bil z nami, govorili smo o učenju prvih zavojev in o tem, kaj terja od otrok resno ukvarjanje s smučanjem, kako naporna je ta pot po fizični in finančni plati.  

svetovanjepogovorotrocimladišport

Svetovalnica

Smučanje

Trener smučanja Primož Obrč iz Smučarskega kluba Olimpija je bil z nami, govorili smo o učenju prvih zavojev in o tem, kaj terja od otrok resno ukvarjanje s smučanjem, kako naporna je ta pot po fizični in finančni plati.  

VEČ ...|16. 1. 2025
Smučanje

Trener smučanja Primož Obrč iz Smučarskega kluba Olimpija je bil z nami, govorili smo o učenju prvih zavojev in o tem, kaj terja od otrok resno ukvarjanje s smučanjem, kako naporna je ta pot po fizični in finančni plati.  

Tanja Dominko

svetovanjepogovorotrocimladišport

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2025
Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

infopogovornotranja politikazdravstvostavka

Informativni prispevki

Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

VEČ ...|15. 1. 2025
Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Helena Križnik

infopogovornotranja politikazdravstvostavka

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|24. 1. 2025
Vse hitreje rinemo v neznano

Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …

Vse hitreje rinemo v neznano

Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …

Radio Ognjišče

komentarzgodovinaruševine

Svetovalnica

VEČ ...|24. 1. 2025
Pravnica o pravicah delavcev

Gostja je bila pravnica Nina Scortegagna (Skorteganja) Kavčnik, govorili pa smo o pravicah delavcev na področju razporejanja delovnega časa, koriščenja dopustov, pravicah mladih mater in  še marsičem.

Pravnica o pravicah delavcev

Gostja je bila pravnica Nina Scortegagna (Skorteganja) Kavčnik, govorili pa smo o pravicah delavcev na področju razporejanja delovnega časa, koriščenja dopustov, pravicah mladih mater in  še marsičem.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|24. 1. 2025
Vi ste luč

Mati Terezija, sestra v sariju, oblačilu revnih indijskih žena, je nekega dne šla ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vi ste luč

Mati Terezija, sestra v sariju, oblačilu revnih indijskih žena, je nekega dne šla ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 1. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. januar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. januar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|22. 1. 2025
Kaj čaka ZDA, Evropo in svet v drugem mandatu Donalda Trumpa?

Pogovor o je bil tokrat namenjen dogajanju čez veliko lužo. Donald Trump se je po štirih letih vrnil v Belo hišo. Po slovesni prisegi je administracija novega predsednika ZDA že zavihala rokave. Kakšne spremembe se obetajo sami novi celini? Kaj lahko pričakuje Evropa? Se bodo zaostrili odnosi Washingtona s Kitajsko? Ali bodo Trumpove poteze vplivale na večja vojna žarišča po svetu? Vse to so vprašanja, ki smo jih pretresali s sogovornikoma v studiu. Z nami sta bila diplomat dr. Božo Cerar in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila.

Kaj čaka ZDA, Evropo in svet v drugem mandatu Donalda Trumpa?

Pogovor o je bil tokrat namenjen dogajanju čez veliko lužo. Donald Trump se je po štirih letih vrnil v Belo hišo. Po slovesni prisegi je administracija novega predsednika ZDA že zavihala rokave. Kakšne spremembe se obetajo sami novi celini? Kaj lahko pričakuje Evropa? Se bodo zaostrili odnosi Washingtona s Kitajsko? Ali bodo Trumpove poteze vplivale na večja vojna žarišča po svetu? Vse to so vprašanja, ki smo jih pretresali s sogovornikoma v studiu. Z nami sta bila diplomat dr. Božo Cerar in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila.

Helena Križnik

politikaživljenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 1. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|24. 1. 2025
130 let najstarejše slovenske revije, ki še izhaja

Pozornost smo najprej posvetili jubilantki - najstarejši slovenski še izhajajoči reviji, ki je svojo pot začela v času Jakoba Aljaža. Planinski vestnik bo 8. februarja dopolnil 130 let, beseda pa je tekla tako o zgodovini kot o načrtih za prihodnost. S prihodnostjo življenja v Alpah se je ukvarjala tudi slovenska ekipa v okviru predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga je uspešno sklenila v sredo. Slišali pa ste tudi nekaj zanimivosti o dobraškem podoru, od katerega mineva 677 let.

130 let najstarejše slovenske revije, ki še izhaja

Pozornost smo najprej posvetili jubilantki - najstarejši slovenski še izhajajoči reviji, ki je svojo pot začela v času Jakoba Aljaža. Planinski vestnik bo 8. februarja dopolnil 130 let, beseda pa je tekla tako o zgodovini kot o načrtih za prihodnost. S prihodnostjo življenja v Alpah se je ukvarjala tudi slovenska ekipa v okviru predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga je uspešno sklenila v sredo. Slišali pa ste tudi nekaj zanimivosti o dobraškem podoru, od katerega mineva 677 let.

Blaž Lesnik

planinski vestnikzgodovina130 letalpska konvencijaplaninstvopotres na Dobraču

Mladoskop

VEČ ...|24. 1. 2025
Dogodki ob Svetem letu za mlade

Z Lucijo Kovač iz Katoliške mladine smo se pogovarjali o dogodkih za mlade v Svetem letu, ter s Heleno Selak povabili na Dan odprtih vrat podjetja Marmor Hotavlje pred Informativnimi dnevi.  

Dogodki ob Svetem letu za mlade

Z Lucijo Kovač iz Katoliške mladine smo se pogovarjali o dogodkih za mlade v Svetem letu, ter s Heleno Selak povabili na Dan odprtih vrat podjetja Marmor Hotavlje pred Informativnimi dnevi.  

Nataša Ličen

mladiverapodjetništvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 1. 2025
Evropska prestolnica kultura GO! 2025

V soboto, 8. februarja, bosta Nova Gorica in Gorica postali stičišče umetnosti, kulture in zabave. Slovesnost ob odprtju in sam projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 predstavlja največji kulturni dogodek desetletja pri nas.

Evropska prestolnica kultura GO! 2025

V soboto, 8. februarja, bosta Nova Gorica in Gorica postali stičišče umetnosti, kulture in zabave. Slovesnost ob odprtju in sam projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 predstavlja največji kulturni dogodek desetletja pri nas.

Jože Bartolj

kulturaEPKGO! 2025