29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
Ukrep sodi med prizadevanja, da se afriška prašičja kuga, ki je prisotna v skoraj vseh sosednjih državah in vseh državah Zahodnega Balkana, ne bi prenesla v slovenske reje.
Ukrep sodi med prizadevanja, da se afriška prašičja kuga, ki je prisotna v skoraj vseh sosednjih državah in vseh državah Zahodnega Balkana, ne bi prenesla v slovenske reje.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Poznamo kar 8.000 redkih bolezni. Vsem oblikam v tej veliki skupini različnih bolezenskih stanj je skupno, da so kronične, napredujoče, degenerativne in pogosto življenje ogrožajoče. Kaj za bolnika danes pomeni imeti od redkih bolezni in kako jih bodo lahko zdravili v prihodnosti? V Svetovalnici je bil z nami predsednik Združenja za redke bolezni Jože Faganel.
Poznamo kar 8.000 redkih bolezni. Vsem oblikam v tej veliki skupini različnih bolezenskih stanj je skupno, da so kronične, napredujoče, degenerativne in pogosto življenje ogrožajoče. Kaj za bolnika danes pomeni imeti od redkih bolezni in kako jih bodo lahko zdravili v prihodnosti? V Svetovalnici je bil z nami predsednik Združenja za redke bolezni Jože Faganel.
V petek, 23. junija od 9.00 naprej, vabljeni na letošnji Dan krompirja, ki se bo odvijal na polju ob cesti iz Vodic proti Bukovici in kasneje na ekoloških njivah v Jablah …
V petek, 23. junija od 9.00 naprej, vabljeni na letošnji Dan krompirja, ki se bo odvijal na polju ob cesti iz Vodic proti Bukovici in kasneje na ekoloških njivah v Jablah …
Tokratna oddaja Srečanja prinaša srčen in iskren pogovor s Polono Rus in Jernejo Renko, avtorico knjige Posebna punca. Obe sta mami otrok s posebnimi potrebami in spregovorili sta o pogumu in neizmerni ljubezni, s katero zaupata v svoje otroke.
Tokratna oddaja Srečanja prinaša srčen in iskren pogovor s Polono Rus in Jernejo Renko, avtorico knjige Posebna punca. Obe sta mami otrok s posebnimi potrebami in spregovorili sta o pogumu in neizmerni ljubezni, s katero zaupata v svoje otroke.
V oddaji smo govorili o redki bolezni, ki jo je tudi izjemno težko odkriti, saj so njeni simptomi neznačilni in dokaj splošni. Kljub temu pa sta za ugoden potek zdravljenja izjemno pomembna hitra in zgodnja diagnoza. Fabryjevo napredujočo dedno presnovno bolezen, ki lahko prizadene več organov, je predstavil internist primarij Bojan Vujkovac.
V oddaji smo govorili o redki bolezni, ki jo je tudi izjemno težko odkriti, saj so njeni simptomi neznačilni in dokaj splošni. Kljub temu pa sta za ugoden potek zdravljenja izjemno pomembna hitra in zgodnja diagnoza. Fabryjevo napredujočo dedno presnovno bolezen, ki lahko prizadene več organov, je predstavil internist primarij Bojan Vujkovac.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. januar 2025 ob 05-ih
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih. Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje.
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …