Minute za kmetijstvo in podeželje
Ukrep sodi med prizadevanja, da se afriška prašičja kuga, ki je prisotna v skoraj vseh sosednjih državah in vseh državah Zahodnega Balkana, ne bi prenesla v slovenske reje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Ukrep sodi med prizadevanja, da se afriška prašičja kuga, ki je prisotna v skoraj vseh sosednjih državah in vseh državah Zahodnega Balkana, ne bi prenesla v slovenske reje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Afriška prašičja kuga se bliskovito širi v rejah domačih prašičev v Romuniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. V vseh teh državah tedensko odkrijejo več kot 100 novookuženih rej prašičev, in kot zatrjujejo v Srbiji, je prav vzdrževanje učinkovitih biovarnostnih ukrepov največja težava, ki botruje požaru te bolezni. Srbski strokovnjaki opozarjajo, da je za omejitev širitve te bolezni nujno, da se popolnoma omeji rejne prašiče od stika z okolico, drugimi domačimi živalmi in da do prašičev, kljub razkuževanju ne dostopajo tudi uradne osebe, torej veterinarji, ki vsaj polna dva dni niso bili na nobeni drugi kmetiji. V zahodni Evropi se je uveljavila praksa 72 ur karantene, o uvedbi tega razmišljajo tudi pri nas. Več pa mag. Breda Hrovatin z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Afriška prašičja kuga se bliskovito širi v rejah domačih prašičev v Romuniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. V vseh teh državah tedensko odkrijejo več kot 100 novookuženih rej prašičev, in kot zatrjujejo v Srbiji, je prav vzdrževanje učinkovitih biovarnostnih ukrepov največja težava, ki botruje požaru te bolezni. Srbski strokovnjaki opozarjajo, da je za omejitev širitve te bolezni nujno, da se popolnoma omeji rejne prašiče od stika z okolico, drugimi domačimi živalmi in da do prašičev, kljub razkuževanju ne dostopajo tudi uradne osebe, torej veterinarji, ki vsaj polna dva dni niso bili na nobeni drugi kmetiji. V zahodni Evropi se je uveljavila praksa 72 ur karantene, o uvedbi tega razmišljajo tudi pri nas. Več pa mag. Breda Hrovatin z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Naš gost
Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu.
Svetovalnica
V Svetovalnici je bila z nami Vida Ózis, ki je izumila prvo medicinsko sponko v Sloveniji za preprečevanje vraščanja nohtov. V tokratni oddaji je spregovorila o potenju nog, glivicah in tudi vraščenih nohtih.
Doživetja narave
Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.
Za življenje
Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih?
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
Od 14. do 18. junija 2025 so se štirje avtobusi romarjev v organizaciji agencije Aritours podali v Francijo. Obiskali smo sedem močnih svetnikov in svetnic v krajih Annecy, Ars, Paray le Monial, Nevers in Pariz. Za marsikoga je bil zelo bogat tudi vstop v prenovljeno katedralo Notre Dame.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.