Ukrep sodi med prizadevanja, da se afriška prašičja kuga, ki je prisotna v skoraj vseh sosednjih državah in vseh državah Zahodnega Balkana, ne bi prenesla v slovenske reje.
Ukrep sodi med prizadevanja, da se afriška prašičja kuga, ki je prisotna v skoraj vseh sosednjih državah in vseh državah Zahodnega Balkana, ne bi prenesla v slovenske reje.
Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Afriška prašičja kuga se bliskovito širi v rejah domačih prašičev v Romuniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. V vseh teh državah tedensko odkrijejo več kot 100 novookuženih rej prašičev, in kot zatrjujejo v Srbiji, je prav vzdrževanje učinkovitih biovarnostnih ukrepov največja težava, ki botruje požaru te bolezni. Srbski strokovnjaki opozarjajo, da je za omejitev širitve te bolezni nujno, da se popolnoma omeji rejne prašiče od stika z okolico, drugimi domačimi živalmi in da do prašičev, kljub razkuževanju ne dostopajo tudi uradne osebe, torej veterinarji, ki vsaj polna dva dni niso bili na nobeni drugi kmetiji. V zahodni Evropi se je uveljavila praksa 72 ur karantene, o uvedbi tega razmišljajo tudi pri nas. Več pa mag. Breda Hrovatin z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Afriška prašičja kuga se bliskovito širi v rejah domačih prašičev v Romuniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. V vseh teh državah tedensko odkrijejo več kot 100 novookuženih rej prašičev, in kot zatrjujejo v Srbiji, je prav vzdrževanje učinkovitih biovarnostnih ukrepov največja težava, ki botruje požaru te bolezni. Srbski strokovnjaki opozarjajo, da je za omejitev širitve te bolezni nujno, da se popolnoma omeji rejne prašiče od stika z okolico, drugimi domačimi živalmi in da do prašičev, kljub razkuževanju ne dostopajo tudi uradne osebe, torej veterinarji, ki vsaj polna dva dni niso bili na nobeni drugi kmetiji. V zahodni Evropi se je uveljavila praksa 72 ur karantene, o uvedbi tega razmišljajo tudi pri nas. Več pa mag. Breda Hrovatin z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. november 2024 ob 05-ih
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
V naši misijonski rubriki ste tokrat slišali, da sta misijonarja Ivan Bajec in Janko Kosmač prejela Odličje sv. Hieronima.
Slišali ste, kako se na sveto leto pripravljajo v Nadškofiji Maribor in kako župnijski in pastoralni sodelavci gledajo na župnijo v prihodnosti, poročali smo o obnovitvi svetišča svete Katarine Aleksandrijske v dvojezični župniji Lendava in povabili na tečaj oznanjevanja na Rakovnik.
Naša gostja v nedeljski kmetijsski oddaji je Polona Globočnik, ki na Dunaju deluje na avstrijski Kmetijski zbornici. Z njo smo se pogovarjali o EU enoletni preložitvi začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. V drugem delu pa je mag. Miran Mihelič, dir. Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnil terminske roke za izdajo odločb za OMD plačila.