V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Govorili smo o odnosu do vlade, delo v državnem zboru, podrobneje pa smo se dotaknili razmer v zdravstvu. Naš gost je bil predsednika Nove Slovenije Matej Tonin.
Govorili smo o odnosu do vlade, delo v državnem zboru, podrobneje pa smo se dotaknili razmer v zdravstvu. Naš gost je bil predsednika Nove Slovenije Matej Tonin.
Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.
Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.
Jezuit p. Janez Sever deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.
Jezuit p. Janez Sever deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.
Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...
V Svetovalnici sm se pred svetovnim dnem invalidov posvetili tistim invalidom, ki študirajo. Kakšne možnosti imajo, kje se zatakne, kako je s posebnimi pravicami in kdo jim pomaga na poti do uresničevanja, nam je povedal Miha Kosi iz Društva študentov invalidov.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Poslušalka je vprašala, za kaj vse lahko uporabi meso iz goveje juhe. Sestra Nikolina je posredovala več idej. Lahko ga doda k mletemu mesu za pripravo polpetov ali pa pripravi nadev. Meso je treba zmleti, dodamo jajce, praženo čebulo, česen, peteršilj in jajce. Narediti mora lepo mazav nadev. In potem ga naloži na razvaljano testo (kot pri npr. jabolčnem zavitku) in speče. To bo kot glavna jed, zraven ponudimo še solato. Lahko pa se pripravijo tudi štrukeljci, ki se zakuhajo v juhi ...
240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V tokratni oddaji smo slišali predstavitev svetoletnega romanja v Francijo, po poti priljubljenih svetnikov v mesecu maju 2025, malce pa smo se ozrli tudi nazaj, v 28. november, ko smo praznovali 30. obletnico začetka delovanja Radia Ognjišče.