Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 1. 2025
19. dražba vrednejšega lesa se seli na novo lokacijo

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

19. dražba vrednejšega lesa se seli na novo lokacijo

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

dražba lesaDruštvo lastnikov gozdov SlovenijeZGSKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

19. dražba vrednejšega lesa se seli na novo lokacijo

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

VEČ ...|3. 1. 2025
19. dražba vrednejšega lesa se seli na novo lokacijo

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

Robert Božič

dražba lesaDruštvo lastnikov gozdov SlovenijeZGSKGZS

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2025
Zdravko Perger

Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro. 

Zdravko Perger

Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro. 

Radio Ognjišče

spominživljenjezdravko perger operaolga gracelj

Duhovna misel

VEČ ...|7. 1. 2025
Spominjanje

Legenda pripoveduje, da je Zahej vsako jutro zelo zgodaj vstal in šel ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Spominjanje

Legenda pripoveduje, da je Zahej vsako jutro zelo zgodaj vstal in šel ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 1. 2025
61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|7. 1. 2025
Nekaj misli na temo veselje do življenja

„Želim vam, da se vas dotakne veselje, ki je položeno na dno vaše duše. Lahko se zavestno odločite za življenjsko radost – ali pa za tarnanje nad vsem, kar vam je težko. Odločitev ne bo izbrisala težav, toda zaznali boste luč tudi ko bo tema in iskali svetlobo v vsem kar vas doleti.“ Tem željam se v prvi oddaji v letošnjem letu pridružuje tudi oddaja Sol in luč na Radiu Ognjišče. Nekaj misli na temo veselje do življenja smo izbrali iz istoimenske knjige patra Anselma Grüna.

Nekaj misli na temo veselje do življenja

„Želim vam, da se vas dotakne veselje, ki je položeno na dno vaše duše. Lahko se zavestno odločite za življenjsko radost – ali pa za tarnanje nad vsem, kar vam je težko. Odločitev ne bo izbrisala težav, toda zaznali boste luč tudi ko bo tema in iskali svetlobo v vsem kar vas doleti.“ Tem željam se v prvi oddaji v letošnjem letu pridružuje tudi oddaja Sol in luč na Radiu Ognjišče. Nekaj misli na temo veselje do življenja smo izbrali iz istoimenske knjige patra Anselma Grüna.

Tadej Sadar

duhovnostvzgojaodnosi

Pogovor o

VEČ ...|1. 1. 2025
Demografske napovedi niso optimistične

Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.

Demografske napovedi niso optimistične

Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.

Marjana Debevec

politikaživljenjedružinarojstva

Spominjamo se

VEČ ...|8. 1. 2025
Spominjamo se dne 8. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|8. 1. 2025
Veseli del dne 8. 1.

Molili so bogoslovci.

Veseli del dne 8. 1.

Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ...|8. 1. 2025
Vremenska napoved 08. januar 2025

Vremenska napoved 08. januar 2025

Radio Ognjišče

Od slike do besede

VEČ ...|7. 1. 2025
Eseji o vstajanju

Poslušali smo pogovor z Milanom Knepom, ki je avtor knjige Eseji o vstajenju. 

Eseji o vstajanju

Poslušali smo pogovor z Milanom Knepom, ki je avtor knjige Eseji o vstajenju. 

Mateja Subotičanec

kultura