Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2023
Arheološka izkopavanja pri SNG Drami - 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Rožančeva nagrada Ivani Djilas

Arheološka izkopavanja pri SNG Drami - 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Rožančeva nagrada Ivani Djilas

kulturaliteraturalikovna umetnostMaja LavričEmonaAleksander Lorenčič

Kulturni utrinki

Arheološka izkopavanja pri SNG Drami - 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Rožančeva nagrada Ivani Djilas
VEČ ...|26. 9. 2023
Arheološka izkopavanja pri SNG Drami - 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Rožančeva nagrada Ivani Djilas

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostMaja LavričEmonaAleksander Lorenčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 1. 2023
Aleksander Lorenčič 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Novici iz NUKa

Aleksander Lorenčič 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Novici iz NUKa

kulturaAleksander LorenčičMuzej Ptuj Ormož

Kulturni utrinki

Aleksander Lorenčič 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Novici iz NUKa
VEČ ...|11. 1. 2023
Aleksander Lorenčič 130 let Muzeja Ptuj Ormož - Novici iz NUKa

Jože Bartolj

kulturaAleksander LorenčičMuzej Ptuj Ormož

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 2. 2021
Aleksander Lorenčič o delovanju Muzeja Ptuj Ormož

Aleksander Lorenčič o delovanju Muzeja Ptuj Ormož

kulturamuzej ptuj ormožaleksander lorenčič

Kulturni utrinki

Aleksander Lorenčič o delovanju Muzeja Ptuj Ormož
VEČ ...|2. 2. 2021
Aleksander Lorenčič o delovanju Muzeja Ptuj Ormož

Jože Bartolj

kulturamuzej ptuj ormožaleksander lorenčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 3. 2019
Težave Muzeja Ptuj Ormož - Plesna miniatura OPUS 1 - konceta zasedbe Kr Bis Band

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je bil tudi v letu 2018 aktiven na različnih področjih, večji izziv muzeja za prihodnje pa je ureditev razmer za bogato mestno arheološko zbirko.V soboto, 9. in nedeljo, 10. marca bo Center kulture Španski borci v Ljubljani odprl vrata plesalcem, ki so uvrščeni na 27. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 – plesna miniatura 2019.V četrtek 7. marca ob 19. uri v Antonovem domu na Viču v Ljubljani in v soboto 9. marca prav tako ob 19. uri, v Prešernovem gledališču v Kranju, bo nastopila zasedba Kr Bis Band.

Težave Muzeja Ptuj Ormož - Plesna miniatura OPUS 1 - konceta zasedbe Kr Bis Band

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je bil tudi v letu 2018 aktiven na različnih področjih, večji izziv muzeja za prihodnje pa je ureditev razmer za bogato mestno arheološko zbirko.V soboto, 9. in nedeljo, 10. marca bo Center kulture Španski borci v Ljubljani odprl vrata plesalcem, ki so uvrščeni na 27. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 – plesna miniatura 2019.V četrtek 7. marca ob 19. uri v Antonovem domu na Viču v Ljubljani in v soboto 9. marca prav tako ob 19. uri, v Prešernovem gledališču v Kranju, bo nastopila zasedba Kr Bis Band.

kr bis bandAleksander Lorenčičplesna miniatura 2019

Kulturni utrinki

Težave Muzeja Ptuj Ormož - Plesna miniatura OPUS 1 - konceta zasedbe Kr Bis Band
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je bil tudi v letu 2018 aktiven na različnih področjih, večji izziv muzeja za prihodnje pa je ureditev razmer za bogato mestno arheološko zbirko.V soboto, 9. in nedeljo, 10. marca bo Center kulture Španski borci v Ljubljani odprl vrata plesalcem, ki so uvrščeni na 27. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 – plesna miniatura 2019.V četrtek 7. marca ob 19. uri v Antonovem domu na Viču v Ljubljani in v soboto 9. marca prav tako ob 19. uri, v Prešernovem gledališču v Kranju, bo nastopila zasedba Kr Bis Band.
VEČ ...|4. 3. 2019
Težave Muzeja Ptuj Ormož - Plesna miniatura OPUS 1 - konceta zasedbe Kr Bis Band
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je bil tudi v letu 2018 aktiven na različnih področjih, večji izziv muzeja za prihodnje pa je ureditev razmer za bogato mestno arheološko zbirko.V soboto, 9. in nedeljo, 10. marca bo Center kulture Španski borci v Ljubljani odprl vrata plesalcem, ki so uvrščeni na 27. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 – plesna miniatura 2019.V četrtek 7. marca ob 19. uri v Antonovem domu na Viču v Ljubljani in v soboto 9. marca prav tako ob 19. uri, v Prešernovem gledališču v Kranju, bo nastopila zasedba Kr Bis Band.

Jože Bartolj

kr bis bandAleksander Lorenčičplesna miniatura 2019

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarPeter Hribardružina Žagar Rekek

Duhovna misel

VEČ ...|9. 5. 2025
Poslušati in slišati

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Poslušati in slišati

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 5. 2025
Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Naš pogled

VEČ ...|29. 4. 2025
Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Spominjamo se

VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 5. 2025
Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo