Življenje išče pot

VEČ ...|17. 2. 2025
Kljub cerebralni paralizi Agnes Kojc živi na polno

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

Kljub cerebralni paralizi Agnes Kojc živi na polno

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

cerebralna paralizapoezijaštudij

Življenje išče pot

Kljub cerebralni paralizi Agnes Kojc živi na polno

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

VEČ ...|17. 2. 2025
Kljub cerebralni paralizi Agnes Kojc živi na polno

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

s. Meta Potočnik

cerebralna paralizapoezijaštudij

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Kolokvij

VEČ ...|26. 4. 2024
Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

mladiduhovnostštudij

Kolokvij

Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

VEČ ...|26. 4. 2024
Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

Maja Morela

mladiduhovnostštudij

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 8. 2023
Nikoli ni prepozno - študijski program Duhovno izpopolnjevanje

Približuje se novo šolsko in akademsko leto, ki daje novo priložnost za tiste, ki želijo poglobiti svoje duhovno življenje in spoznati nekatere vidike katoliškega nauka, ki jih doslej niso poznali. Katere so vsebine in kako poteka program, nam je pojasnil skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak.

Nikoli ni prepozno - študijski program Duhovno izpopolnjevanje

Približuje se novo šolsko in akademsko leto, ki daje novo priložnost za tiste, ki želijo poglobiti svoje duhovno življenje in spoznati nekatere vidike katoliškega nauka, ki jih doslej niso poznali. Katere so vsebine in kako poteka program, nam je pojasnil skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostduhovno izpopolnjevanještudij cerkvenih očetovkrščanska duhovnost

Življenje išče pot

Nikoli ni prepozno - študijski program Duhovno izpopolnjevanje

Približuje se novo šolsko in akademsko leto, ki daje novo priložnost za tiste, ki želijo poglobiti svoje duhovno življenje in spoznati nekatere vidike katoliškega nauka, ki jih doslej niso poznali. Katere so vsebine in kako poteka program, nam je pojasnil skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak.

VEČ ...|28. 8. 2023
Nikoli ni prepozno - študijski program Duhovno izpopolnjevanje

Približuje se novo šolsko in akademsko leto, ki daje novo priložnost za tiste, ki želijo poglobiti svoje duhovno življenje in spoznati nekatere vidike katoliškega nauka, ki jih doslej niso poznali. Katere so vsebine in kako poteka program, nam je pojasnil skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak.

s. Meta Potočnik

duhovnostduhovno izpopolnjevanještudij cerkvenih očetovkrščanska duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 7. 2023
Renato Podbersič o novi številki revije Dileme

Kulturni utrinki

Renato Podbersič o novi številki revije Dileme
VEČ ...|25. 7. 2023

Svetovalnica

VEČ ...|13. 7. 2023
Študentsko delo

Dve tretjini mladih vsako leto opravi vsaj eno uro študentskega dela - največ, kar 70% prav v počitniškem času. Kakšna je ponudba del, kako visoke so postavke, kdo lahko opravlja počitniško delo? Naša gostja je bila strokovna sodelavka e-študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

Študentsko delo

Dve tretjini mladih vsako leto opravi vsaj eno uro študentskega dela - največ, kar 70% prav v počitniškem času. Kakšna je ponudba del, kako visoke so postavke, kdo lahko opravlja počitniško delo? Naša gostja je bila strokovna sodelavka e-študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

svetovanjedeloštudijpočitnice

Svetovalnica

Študentsko delo

Dve tretjini mladih vsako leto opravi vsaj eno uro študentskega dela - največ, kar 70% prav v počitniškem času. Kakšna je ponudba del, kako visoke so postavke, kdo lahko opravlja počitniško delo? Naša gostja je bila strokovna sodelavka e-študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

VEČ ...|13. 7. 2023
Študentsko delo

Dve tretjini mladih vsako leto opravi vsaj eno uro študentskega dela - največ, kar 70% prav v počitniškem času. Kakšna je ponudba del, kako visoke so postavke, kdo lahko opravlja počitniško delo? Naša gostja je bila strokovna sodelavka e-študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

Blaž Lesnik

svetovanjedeloštudijpočitnice

Moja zgodba

VEČ ...|18. 6. 2023
Dr. Tomaž Ivešić o delovanju Študijskega centra za narodno spravo

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

 

Dr. Tomaž Ivešić o delovanju Študijskega centra za narodno spravo

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

 

spominpolitikaŠtudijski center za narodno spravoTomaž Ivešić

Moja zgodba

Dr. Tomaž Ivešić o delovanju Študijskega centra za narodno spravo

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

 

VEČ ...|18. 6. 2023
Dr. Tomaž Ivešić o delovanju Študijskega centra za narodno spravo

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

 

Jože Bartolj

spominpolitikaŠtudijski center za narodno spravoTomaž Ivešić

Moja zgodba

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

spominpolitikacelice UDBEBeethovnova 3V senci Beethovnove 3Študijski center za narodno spravoMateja Čoh KladnikJelka PiškurićMarta KeršičTomaž Ivešić

Moja zgodba

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

Jože Bartolj

spominpolitikacelice UDBEBeethovnova 3V senci Beethovnove 3Študijski center za narodno spravoMateja Čoh KladnikJelka PiškurićMarta KeršičTomaž Ivešić

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|21. 2. 2025
Lenart Rihar: Nagnjena sredina

Ravnatelj Rafaelove družbe motri nemirni svet in vlogo Zahoda in nove ameriške politike. Sprašuje se, ali je za nagibanje političnega prostora res kriva levica. Ustavi se tudi pri tem, zakaj se ljudje v nekaterih državah namesto za tradicionalne stranke odločajo za alternative. Naglasi: prva dolžnost resne stranke bi bila odkriti nevarnosti in se jim upreti, ne pa podleči. Ob koncu se sprašuje: ali bo v Evropi prišlo do obrata in če bo, ali bo pravočasen.

Lenart Rihar: Nagnjena sredina

Ravnatelj Rafaelove družbe motri nemirni svet in vlogo Zahoda in nove ameriške politike. Sprašuje se, ali je za nagibanje političnega prostora res kriva levica. Ustavi se tudi pri tem, zakaj se ljudje v nekaterih državah namesto za tradicionalne stranke odločajo za alternative. Naglasi: prva dolžnost resne stranke bi bila odkriti nevarnosti in se jim upreti, ne pa podleči. Ob koncu se sprašuje: ali bo v Evropi prišlo do obrata in če bo, ali bo pravočasen.

Lenart Rihar.

komentarpolitikaEUAmerika

Duhovna misel

VEČ ...|22. 2. 2025
Skriti zaklad

Starejša teta je umrla in zapustila zbirko kovancev svoji najljubši nečakinji. Ta je bila izredno ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skriti zaklad

Starejša teta je umrla in zapustila zbirko kovancev svoji najljubši nečakinji. Ta je bila izredno ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|16. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 3.del

Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 3.del

Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2025
Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Tone Gorjup

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijska kateheza

VEČ ...|22. 2. 2025
Sv. Frančišek Asiški med votlinami in cestami

Sv. Frančišek Asiški je po svojem začetnem spreobrnjenju odkrival globine molitve, še posebej slavilne in kontemplativne. V svoji gorečnosti je bil razpet med votlinami, kjer je molil, in cesto, kjer je oznanjal evangelij. Uči nas, da je Bog povsod, in da smo lahko vedno z njim, da smo mistiki v tem svetu.

Sv. Frančišek Asiški med votlinami in cestami

Sv. Frančišek Asiški je po svojem začetnem spreobrnjenju odkrival globine molitve, še posebej slavilne in kontemplativne. V svoji gorečnosti je bil razpet med votlinami, kjer je molil, in cesto, kjer je oznanjal evangelij. Uči nas, da je Bog povsod, in da smo lahko vedno z njim, da smo mistiki v tem svetu.

s. Meta Potočnik

sv. Frančišek Asiškikontemplativna molitevkateheza

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|22. 2. 2025
Pred 7. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 7. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili za zdravje papeža Frančiška. Sledila je Radijska kateheza. V drugi letošnji katehezi ob 800-letnici Frančiškove Sončne pesmi je bil naš gost kapucin br. Stane Bešter iz Doma duhovnosti Kančevci. Odkrival nam je globine molitve sv. Frančiška, načine, ki jih je uporabljal in predstavil nekatera njegova besedila, ki jih prebiramo kristjani še danes. 

Pred 7. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 7. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili za zdravje papeža Frančiška. Sledila je Radijska kateheza. V drugi letošnji katehezi ob 800-letnici Frančiškove Sončne pesmi je bil naš gost kapucin br. Stane Bešter iz Doma duhovnosti Kančevci. Odkrival nam je globine molitve sv. Frančiška, načine, ki jih je uporabljal in predstavil nekatera njegova besedila, ki jih prebiramo kristjani še danes. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|22. 2. 2025
Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

Marjan Bunič

spominživljenje