Slovencem po svetu in domovini
Slovenska kulturna akcija v Argentini deluje že 70 let. Poklicali smo predsednika Damijana Ahlina [22:29]. Svetovni slovenski kongres vabi na Tabor slovenskih otrok. Več nam je povedal strokovni sodelavec Luka Klopčič [31:12]. Oddajo pa smo začeli s posnetki z odprtja razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Slikarja je predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling [1:28]. Razstavo je odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer [14:02], celotne letošnje Koroške kulturne dneve pa je odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak [15:26].
Slovencem po svetu in domovini
Slovenska kulturna akcija v Argentini deluje že 70 let. Poklicali smo predsednika Damijana Ahlina [22:29]. Svetovni slovenski kongres vabi na Tabor slovenskih otrok. Več nam je povedal strokovni sodelavec Luka Klopčič [31:12]. Oddajo pa smo začeli s posnetki z odprtja razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Slikarja je predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling [1:28]. Razstavo je odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer [14:02], celotne letošnje Koroške kulturne dneve pa je odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak [15:26].
Slovencem po svetu in domovini
To sredo se bodo začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 14. aprila si moč ogledati razstavo, monokomedijo in lutkovno predstavo, prisluhniti koncertu in predstavitvam knjižnih del z avstrijske Koroške. Dogodke pripravljajo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva v Ljubljani. Prvi dogodek in hkrati slovesno odprtje bo v Galeriji Družina v Ljubljani, to bo odprtje razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Razstavo bo odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer, celotne letošnje Koroške kulturne dneve bo odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Slikarja bo predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling. Avtorska glasba na temo razstavljenih likovnih del: Lado Jakša. Razstavo Vincenca Gotthardta Na robu barve si bo v galeriji Družina moč ogledati do 18. marca.
Slovencem po svetu in domovini
To sredo se bodo začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 14. aprila si moč ogledati razstavo, monokomedijo in lutkovno predstavo, prisluhniti koncertu in predstavitvam knjižnih del z avstrijske Koroške. Dogodke pripravljajo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva v Ljubljani. Prvi dogodek in hkrati slovesno odprtje bo v Galeriji Družina v Ljubljani, to bo odprtje razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Razstavo bo odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer, celotne letošnje Koroške kulturne dneve bo odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Slikarja bo predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling. Avtorska glasba na temo razstavljenih likovnih del: Lado Jakša. Razstavo Vincenca Gotthardta Na robu barve si bo v galeriji Družina moč ogledati do 18. marca.
Naš gost
Ker je bila prva, ki je koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.
Naš gost
Ker je bila prva, ki je koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.
Slovencem po svetu in domovini
Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.
Slovencem po svetu in domovini
Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.
Slovencem po svetu in domovini
Prejemniki prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva so Dominik Srienc [14:37], Jasmina Klajnšček [22:07] in Helena Lupinc [26:56]. V oddaji tudi, da je v Münchnu novi župnik Izidor Pečovnik Dori [33:47], o peš romanju mladih argentinskih Slovencev v Lujan ter novice iz zamejstva.
Slovencem po svetu in domovini
Prejemniki prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva so Dominik Srienc [14:37], Jasmina Klajnšček [22:07] in Helena Lupinc [26:56]. V oddaji tudi, da je v Münchnu novi župnik Izidor Pečovnik Dori [33:47], o peš romanju mladih argentinskih Slovencev v Lujan ter novice iz zamejstva.
Slovencem po svetu in domovini
Rebalans proračuna za prihodnje leto ne bo obšel zamejcev in izseljencev. Pristojni vladni urad bo imel na voljo 450.000 evrov oz. štiri odstotke manj sredstev. Državna sekretarka Vesna Humar je zagotovila, da bodo ohranili nivo financiranja na obeh večjih javnih razpisih, ki sta pomembna za večino dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Verjetno pa jim prihodnje leto med drugim ne bo uspelo izvesti določenih projektov v okviru obnove dotrajanih prostorov organizacij. Poslanci SDS so opozorili, da se sredstev za Slovence v zamejstvu in tujini ne bi smelo zmanjševati, češ da je to iz simbolnega vidika neprimerno. Suzana Lep Šimenko je podčrtala, da se niso vsi resorji držali predloga štiriodstotnega znižanja proračuna za prihodnje leto. Je pa pozdravila povezovanje in sredstva, ki se najdejo za rojake v tujini tudi v okviru drugih ministrstev, med njimi na ministrstvu za kmetijstvo.
Slovencem po svetu in domovini
Rebalans proračuna za prihodnje leto ne bo obšel zamejcev in izseljencev. Pristojni vladni urad bo imel na voljo 450.000 evrov oz. štiri odstotke manj sredstev. Državna sekretarka Vesna Humar je zagotovila, da bodo ohranili nivo financiranja na obeh večjih javnih razpisih, ki sta pomembna za večino dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Verjetno pa jim prihodnje leto med drugim ne bo uspelo izvesti določenih projektov v okviru obnove dotrajanih prostorov organizacij. Poslanci SDS so opozorili, da se sredstev za Slovence v zamejstvu in tujini ne bi smelo zmanjševati, češ da je to iz simbolnega vidika neprimerno. Suzana Lep Šimenko je podčrtala, da se niso vsi resorji držali predloga štiriodstotnega znižanja proračuna za prihodnje leto. Je pa pozdravila povezovanje in sredstva, ki se najdejo za rojake v tujini tudi v okviru drugih ministrstev, med njimi na ministrstvu za kmetijstvo.
Slovencem po svetu in domovini
Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.
Slovencem po svetu in domovini
Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.
Slovencem po svetu in domovini
Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja.
Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo.
V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več
Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah
Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem
Slovencem po svetu in domovini
Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja.
Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo.
V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več
Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah
Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem
Za življenje
Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju!
Duhovna misel
V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.