Naš gost

VEČ ...|10. 2. 2024
Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

spominživljenjekoroškazamejstvonarečjakameradrabosnjak

Naš gost

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

VEČ ...|10. 2. 2024
Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Matjaž Merljak

spominživljenjekoroškazamejstvonarečjakameradrabosnjak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 12. 2023
Državna odlikovanja RS tudi v zamejstvo

Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.

Državna odlikovanja RS tudi v zamejstvo

Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Državna odlikovanja RS tudi v zamejstvo

Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.

VEČ ...|22. 12. 2023
Državna odlikovanja RS tudi v zamejstvo

Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 10. 2023
Najboljša raziskovalna dela s področja zamejstva

Prejemniki prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva so Dominik Srienc [14:37], Jasmina Klajnšček [22:07] in Helena Lupinc [26:56]. V oddaji tudi, da je v Münchnu novi župnik Izidor Pečovnik Dori [33:47], o peš romanju mladih argentinskih Slovencev v Lujan ter novice iz zamejstva.

Najboljša raziskovalna dela s področja zamejstva

Prejemniki prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva so Dominik Srienc [14:37], Jasmina Klajnšček [22:07] in Helena Lupinc [26:56]. V oddaji tudi, da je v Münchnu novi župnik Izidor Pečovnik Dori [33:47], o peš romanju mladih argentinskih Slovencev v Lujan ter novice iz zamejstva.

Slovencem po svetu in domovini

Najboljša raziskovalna dela s področja zamejstva

Prejemniki prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva so Dominik Srienc [14:37], Jasmina Klajnšček [22:07] in Helena Lupinc [26:56]. V oddaji tudi, da je v Münchnu novi župnik Izidor Pečovnik Dori [33:47], o peš romanju mladih argentinskih Slovencev v Lujan ter novice iz zamejstva.

VEČ ...|22. 10. 2023
Najboljša raziskovalna dela s področja zamejstva

Prejemniki prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva so Dominik Srienc [14:37], Jasmina Klajnšček [22:07] in Helena Lupinc [26:56]. V oddaji tudi, da je v Münchnu novi župnik Izidor Pečovnik Dori [33:47], o peš romanju mladih argentinskih Slovencev v Lujan ter novice iz zamejstva.

Matjaž Merljak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 10. 2023
Rebalans proračuna in zamejstvo ter izseljenstvo

Rebalans proračuna za prihodnje leto ne bo obšel zamejcev in izseljencev. Pristojni vladni urad bo imel na voljo 450.000 evrov oz. štiri odstotke manj sredstev. Državna sekretarka Vesna Humar je zagotovila, da bodo ohranili nivo financiranja na obeh večjih javnih razpisih, ki sta pomembna za večino dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Verjetno pa jim prihodnje leto med drugim ne bo uspelo izvesti določenih projektov v okviru obnove dotrajanih prostorov organizacij. Poslanci SDS so opozorili, da se sredstev za Slovence v zamejstvu in tujini ne bi smelo zmanjševati, češ da je to iz simbolnega vidika neprimerno. Suzana Lep Šimenko je podčrtala, da se niso vsi resorji držali predloga štiriodstotnega znižanja proračuna za prihodnje leto. Je pa pozdravila povezovanje in sredstva, ki se najdejo za rojake v tujini tudi v okviru drugih ministrstev, med njimi na ministrstvu za kmetijstvo.

Rebalans proračuna in zamejstvo ter izseljenstvo

Rebalans proračuna za prihodnje leto ne bo obšel zamejcev in izseljencev. Pristojni vladni urad bo imel na voljo 450.000 evrov oz. štiri odstotke manj sredstev. Državna sekretarka Vesna Humar je zagotovila, da bodo ohranili nivo financiranja na obeh večjih javnih razpisih, ki sta pomembna za večino dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Verjetno pa jim prihodnje leto med drugim ne bo uspelo izvesti določenih projektov v okviru obnove dotrajanih prostorov organizacij. Poslanci SDS so opozorili, da se sredstev za Slovence v zamejstvu in tujini ne bi smelo zmanjševati, češ da je to iz simbolnega vidika neprimerno. Suzana Lep Šimenko je podčrtala, da se niso vsi resorji držali predloga štiriodstotnega znižanja proračuna za prihodnje leto. Je pa pozdravila povezovanje in sredstva, ki se najdejo za rojake v tujini tudi v okviru drugih ministrstev, med njimi na ministrstvu za kmetijstvo.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Rebalans proračuna in zamejstvo ter izseljenstvo

Rebalans proračuna za prihodnje leto ne bo obšel zamejcev in izseljencev. Pristojni vladni urad bo imel na voljo 450.000 evrov oz. štiri odstotke manj sredstev. Državna sekretarka Vesna Humar je zagotovila, da bodo ohranili nivo financiranja na obeh večjih javnih razpisih, ki sta pomembna za večino dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Verjetno pa jim prihodnje leto med drugim ne bo uspelo izvesti določenih projektov v okviru obnove dotrajanih prostorov organizacij. Poslanci SDS so opozorili, da se sredstev za Slovence v zamejstvu in tujini ne bi smelo zmanjševati, češ da je to iz simbolnega vidika neprimerno. Suzana Lep Šimenko je podčrtala, da se niso vsi resorji držali predloga štiriodstotnega znižanja proračuna za prihodnje leto. Je pa pozdravila povezovanje in sredstva, ki se najdejo za rojake v tujini tudi v okviru drugih ministrstev, med njimi na ministrstvu za kmetijstvo.

VEČ ...|11. 10. 2023
Rebalans proračuna in zamejstvo ter izseljenstvo

Rebalans proračuna za prihodnje leto ne bo obšel zamejcev in izseljencev. Pristojni vladni urad bo imel na voljo 450.000 evrov oz. štiri odstotke manj sredstev. Državna sekretarka Vesna Humar je zagotovila, da bodo ohranili nivo financiranja na obeh večjih javnih razpisih, ki sta pomembna za večino dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Verjetno pa jim prihodnje leto med drugim ne bo uspelo izvesti določenih projektov v okviru obnove dotrajanih prostorov organizacij. Poslanci SDS so opozorili, da se sredstev za Slovence v zamejstvu in tujini ne bi smelo zmanjševati, češ da je to iz simbolnega vidika neprimerno. Suzana Lep Šimenko je podčrtala, da se niso vsi resorji držali predloga štiriodstotnega znižanja proračuna za prihodnje leto. Je pa pozdravila povezovanje in sredstva, ki se najdejo za rojake v tujini tudi v okviru drugih ministrstev, med njimi na ministrstvu za kmetijstvo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 5. 2023
Minister Arčon o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Kras Carso

Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.

Minister Arčon o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Kras Carso

Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Kras Carso

Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.

VEČ ...|12. 5. 2023
Minister Arčon o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Kras Carso

Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 12. 2022
Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

VEČ ...|18. 12. 2022
Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 11. 2022
Pastoralna konferenca, Slovenski dan in družabna igra o zamejstvu

V Ljubljani je potekala letna konferenca slovenskih izseljenskih duhovnikov, ki delujejo v Evropi - udeležil se je je tudi škof Anton Jamnik. Slovenska Pristava v Buenos Airesu je gostila 67. Slovenski dan. Rafaelova družba pripravlja družabno igro, ki želi spodbujati zanimanje za zamejstvo. Minister Matej Arčon se je v Celovcu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti. 

Pastoralna konferenca, Slovenski dan in družabna igra o zamejstvu

V Ljubljani je potekala letna konferenca slovenskih izseljenskih duhovnikov, ki delujejo v Evropi - udeležil se je je tudi škof Anton Jamnik. Slovenska Pristava v Buenos Airesu je gostila 67. Slovenski dan. Rafaelova družba pripravlja družabno igro, ki želi spodbujati zanimanje za zamejstvo. Minister Matej Arčon se je v Celovcu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Pastoralna konferenca, Slovenski dan in družabna igra o zamejstvu

V Ljubljani je potekala letna konferenca slovenskih izseljenskih duhovnikov, ki delujejo v Evropi - udeležil se je je tudi škof Anton Jamnik. Slovenska Pristava v Buenos Airesu je gostila 67. Slovenski dan. Rafaelova družba pripravlja družabno igro, ki želi spodbujati zanimanje za zamejstvo. Minister Matej Arčon se je v Celovcu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti. 

VEČ ...|13. 11. 2022
Pastoralna konferenca, Slovenski dan in družabna igra o zamejstvu

V Ljubljani je potekala letna konferenca slovenskih izseljenskih duhovnikov, ki delujejo v Evropi - udeležil se je je tudi škof Anton Jamnik. Slovenska Pristava v Buenos Airesu je gostila 67. Slovenski dan. Rafaelova družba pripravlja družabno igro, ki želi spodbujati zanimanje za zamejstvo. Minister Matej Arčon se je v Celovcu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 6. 2022
Spominske medalje in priznanja USZS

Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. 

Spominske medalje in priznanja USZS

Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spominske medalje in priznanja USZS

Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. 

VEČ ...|5. 6. 2022
Spominske medalje in priznanja USZS

Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika