Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Jože Bartolj

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

VEČ ...|18. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

dediščinaizročilokulturadružba

Komentar tedna

VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

Andreja Eržen Firšt

komentar

Komentar tedna

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

komentar

komentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

dediščinaizročilokultura družba

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

izročiloizobraževanjedediščinakultura

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

izročiloizobraževanjedediščinakultura

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Naš gost

VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovordediščina

Naš gost

Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

družbaizobraževanjepogovordediščina

družbaizobraževanjepogovordediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Nataša Ličen

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Informativni prispevki

Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2018
Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Nataša Ličen

izobraževanjedediščinazgodovina

Informativni prispevki

Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

VEČ ...|22. 11. 2018
Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

izobraževanjedediščinazgodovina

izobraževanjedediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Nataša Ličen

izobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

izobraževanjekultura

izobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|4. 10. 2018
Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

Blaž Lesnik

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

Svetovalnica

Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

VEČ ...|4. 10. 2018
Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 9. 2018
Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Ni meje za dobre ideje

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

VEČ ...|21. 9. 2018
Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Nataša Ličen in Blaž Lesnik

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Mateja Subotičanec

kultura

Od slike do besede

Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

kultura

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|24. 7. 2018
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Od slike do besede

Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

VEČ ...|24. 7. 2018
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

izobraževanje

izobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2018
Razstava Gumbi in gumbarstvo, izdelava tradicionalnega jadranskega plovila, predstava Dance amore

Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj. V Portorožu nastaja tradicionalno jadransko plovilo istrski top. Na Kongresnem trgu plesna predstava Dance amore - zapleši, ljubezen.

Razstava Gumbi in gumbarstvo, izdelava tradicionalnega jadranskega plovila, predstava Dance amore

Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj. V Portorožu nastaja tradicionalno jadransko plovilo istrski top. Na Kongresnem trgu plesna predstava Dance amore - zapleši, ljubezen.

Marjan Bunič

kulturaplesrazstavadediščina

Kulturni utrinki

Razstava Gumbi in gumbarstvo, izdelava tradicionalnega jadranskega plovila, predstava Dance amore

Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj. V Portorožu nastaja tradicionalno jadransko plovilo istrski top. Na Kongresnem trgu plesna predstava Dance amore - zapleši, ljubezen.

VEČ ...|17. 7. 2018
Razstava Gumbi in gumbarstvo, izdelava tradicionalnega jadranskega plovila, predstava Dance amore

Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj. V Portorožu nastaja tradicionalno jadransko plovilo istrski top. Na Kongresnem trgu plesna predstava Dance amore - zapleši, ljubezen.

kulturaplesrazstavadediščina

kulturaplesrazstavadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2018
Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

Marjan Bunič

glasbakulturaslikarstvoarhitekturadediščina

Kulturni utrinki

Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

VEČ ...|16. 7. 2018
Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

glasbakulturaslikarstvoarhitekturadediščina

glasbakulturaslikarstvoarhitekturadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 7. 2018
Vrnjeno bodalo z Iga, Poletni večeri v Novem mestu, Rossinijev večer v Kopru

Približno 3600 let staro ukradeno bronasto bodalo z Iga se je po 33 letih vrnilo v Slovenijo. Na gradu Grm v Novem mestu se začenjajo Novomeški poletni večeri - pogovori in glasbeni nastopi. V sklopu projekta Tespisov voz bodo v središču Kopra odzvanjale Rossinijeve arije.

Vrnjeno bodalo z Iga, Poletni večeri v Novem mestu, Rossinijev večer v Kopru

Približno 3600 let staro ukradeno bronasto bodalo z Iga se je po 33 letih vrnilo v Slovenijo. Na gradu Grm v Novem mestu se začenjajo Novomeški poletni večeri - pogovori in glasbeni nastopi. V sklopu projekta Tespisov voz bodo v središču Kopra odzvanjale Rossinijeve arije.

Marjan Bunič

glasbakulturadediščinafestival

Kulturni utrinki

Vrnjeno bodalo z Iga, Poletni večeri v Novem mestu, Rossinijev večer v Kopru

Približno 3600 let staro ukradeno bronasto bodalo z Iga se je po 33 letih vrnilo v Slovenijo. Na gradu Grm v Novem mestu se začenjajo Novomeški poletni večeri - pogovori in glasbeni nastopi. V sklopu projekta Tespisov voz bodo v središču Kopra odzvanjale Rossinijeve arije.

VEČ ...|12. 7. 2018
Vrnjeno bodalo z Iga, Poletni večeri v Novem mestu, Rossinijev večer v Kopru

Približno 3600 let staro ukradeno bronasto bodalo z Iga se je po 33 letih vrnilo v Slovenijo. Na gradu Grm v Novem mestu se začenjajo Novomeški poletni večeri - pogovori in glasbeni nastopi. V sklopu projekta Tespisov voz bodo v središču Kopra odzvanjale Rossinijeve arije.

glasbakulturadediščinafestival

glasbakulturadediščinafestival

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2018
Razstava "Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit", začetek Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina

V Gorenjskem muzeju odpirajo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit. V Ljutomeru se začenja 14. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se bo sklenil v soboto, 14. julija.

Razstava "Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit", začetek Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina

V Gorenjskem muzeju odpirajo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit. V Ljutomeru se začenja 14. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se bo sklenil v soboto, 14. julija.

Marjan Bunič

kulturafilmdediščinaarheologija

Kulturni utrinki

Razstava "Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit", začetek Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina

V Gorenjskem muzeju odpirajo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit. V Ljutomeru se začenja 14. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se bo sklenil v soboto, 14. julija.

VEČ ...|10. 7. 2018
Razstava "Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit", začetek Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina

V Gorenjskem muzeju odpirajo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit. V Ljutomeru se začenja 14. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se bo sklenil v soboto, 14. julija.

kulturafilmdediščinaarheologija

kulturafilmdediščinaarheologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 6. 2018
dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

Nataša Ličen

narava

Zakladi naše dediščine

dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

VEČ ...|12. 6. 2018
dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

narava

narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 6. 2018
Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

VEČ ...|5. 6. 2018
Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Kulturaizobraževanje

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 5. 2018
Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

VEČ ...|22. 5. 2018
Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Kulturaizobraževanje

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 5. 2018
Dediščina procesij in šolskih iger

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

Dediščina procesij in šolskih iger

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Dediščina procesij in šolskih iger

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

VEČ ...|8. 5. 2018
Dediščina procesij in šolskih iger

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

Kulturaizobraževanje

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 5. 2018
Dediščina dela

Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

Dediščina dela

Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Dediščina dela

Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

VEČ ...|1. 5. 2018
Dediščina dela

Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

Kulturaizobraževanje

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 4. 2018
Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

VEČ ...|24. 4. 2018
Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Kulturaizobraževanje

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Kulturaizobraževanje

Kulturaizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura

Komentar tedna

VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 2. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|12. 2. 2019
Admiral in njegova življenjska vodila

Kaj tako zanimivega je povedal admiral ameriške vojske ob podelitvi diplom, da si ga je ogledalo 10 milijonov ljudi? Prisluhnili ste prvemu delu razlage vojaškega urjenja in kako je uporaben za življenje vsakogar.

Admiral in njegova življenjska vodila

Kaj tako zanimivega je povedal admiral ameriške vojske ob podelitvi diplom, da si ga je ogledalo 10 milijonov ljudi? Prisluhnili ste prvemu delu razlage vojaškega urjenja in kako je uporaben za življenje vsakogar.

Tadej Sadar

družbapogovor

Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2019
Novomeški sakralni abonma

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki deluje v okviru škofijskega Zavoda Friderika Ireneja Baraga v letu 2019 začenja z novim projektom, Novomeškim sakralnim abonmajem, s katerim Novo mesto stopa ob bok drugim evropskim mestom.Prvi koncert bo že jutri v sredo 20. februarja ob 18. 30.

Novomeški sakralni abonma

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki deluje v okviru škofijskega Zavoda Friderika Ireneja Baraga v letu 2019 začenja z novim projektom, Novomeškim sakralnim abonmajem, s katerim Novo mesto stopa ob bok drugim evropskim mestom.Prvi koncert bo že jutri v sredo 20. februarja ob 18. 30.

Jože Bartolj

novomeški sakralni abonmaMatej BurgerMarko Brodarič

Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 2. 2019
Zdaj je čas za rez sadnega drevja

Kako se rezi lotiti, s katerimi sadnimi vrstami najprej začeti, je svetoval Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec.

Zdaj je čas za rez sadnega drevja

Kako se rezi lotiti, s katerimi sadnimi vrstami najprej začeti, je svetoval Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura