Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

izročilodružbadediščina

Zakladi naše dediščine

Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Nataša Ličen

izročilodružbadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Moja zgodba

VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Moja zgodba

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Jože Bartolj

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.
VEČ ...|18. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Jože Bartolj

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Komentar tedna

VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

komentar

Komentar tedna

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«
VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«

Andreja Eržen Firšt

komentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Devetsto letnica od omembe Smlednika

Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Najstarejše kolisne jaslice

Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Naš gost

VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

družbaizobraževanjepogovordediščina

Naš gost

Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovordediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Informativni prispevki

Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.
VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Nataša Ličen

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice

Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2018
Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

izobraževanjedediščinazgodovina

Informativni prispevki

Spomini Maistrovega borca
Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.
VEČ ...|22. 11. 2018
Spomini Maistrovega borca
Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Nataša Ličen

izobraževanjedediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

izobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Nataša Ličen

izobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.
VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.
VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|4. 10. 2018
Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

Svetovalnica

Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?
Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.
VEČ ...|4. 10. 2018
Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?
Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

Blaž Lesnik

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 9. 2018
Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Ni meje za dobre ideje

Vina iz globin panonskega morja
Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.
VEČ ...|21. 9. 2018
Vina iz globin panonskega morja
Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi
Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.
VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi
Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.
VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Idrija in rudnik živega srebra
Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.
VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra
Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Nataša Ličen in Blaž Lesnik

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

kultura

Od slike do besede

Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.
VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Mateja Subotičanec

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu
V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.
VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu
V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Kozjanska domačija v Dobjem
Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.
VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem
Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi
Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.
VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi
Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste
Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.
VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste
Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika
Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.
VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika
Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Planinska stavbna dediščina
Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.
VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina
Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|24. 7. 2018
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

izobraževanje

Od slike do besede

Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja
Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.
VEČ ...|24. 7. 2018
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja
Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika
Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.
VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika
Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2018
Razstava Gumbi in gumbarstvo, izdelava tradicionalnega jadranskega plovila, predstava Dance amore

Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj. V Portorožu nastaja tradicionalno jadransko plovilo istrski top. Na Kongresnem trgu plesna predstava Dance amore - zapleši, ljubezen.

Razstava Gumbi in gumbarstvo, izdelava tradicionalnega jadranskega plovila, predstava Dance amore

Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj. V Portorožu nastaja tradicionalno jadransko plovilo istrski top. Na Kongresnem trgu plesna predstava Dance amore - zapleši, ljubezen.

kulturaplesrazstavadediščina

Kulturni utrinki

Razstava Gumbi in gumbarstvo, izdelava tradicionalnega jadranskega plovila, predstava Dance amore
Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj. V Portorožu nastaja tradicionalno jadransko plovilo istrski top. Na Kongresnem trgu plesna predstava Dance amore - zapleši, ljubezen.
VEČ ...|17. 7. 2018
Razstava Gumbi in gumbarstvo, izdelava tradicionalnega jadranskega plovila, predstava Dance amore
Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini je naslov občasne razstave Muzeja Velenje, ki so jo odprli v Mestni galeriji Šoštanj. V Portorožu nastaja tradicionalno jadransko plovilo istrski top. Na Kongresnem trgu plesna predstava Dance amore - zapleši, ljubezen.

Marjan Bunič

kulturaplesrazstavadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2018
Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

glasbakulturaslikarstvoarhitekturadediščina

Kulturni utrinki

Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika
V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.
VEČ ...|16. 7. 2018
Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika
V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

Marjan Bunič

glasbakulturaslikarstvoarhitekturadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 7. 2018
Vrnjeno bodalo z Iga, Poletni večeri v Novem mestu, Rossinijev večer v Kopru

Približno 3600 let staro ukradeno bronasto bodalo z Iga se je po 33 letih vrnilo v Slovenijo. Na gradu Grm v Novem mestu se začenjajo Novomeški poletni večeri - pogovori in glasbeni nastopi. V sklopu projekta Tespisov voz bodo v središču Kopra odzvanjale Rossinijeve arije.

Vrnjeno bodalo z Iga, Poletni večeri v Novem mestu, Rossinijev večer v Kopru

Približno 3600 let staro ukradeno bronasto bodalo z Iga se je po 33 letih vrnilo v Slovenijo. Na gradu Grm v Novem mestu se začenjajo Novomeški poletni večeri - pogovori in glasbeni nastopi. V sklopu projekta Tespisov voz bodo v središču Kopra odzvanjale Rossinijeve arije.

glasbakulturadediščinafestival

Kulturni utrinki

Vrnjeno bodalo z Iga, Poletni večeri v Novem mestu, Rossinijev večer v Kopru
Približno 3600 let staro ukradeno bronasto bodalo z Iga se je po 33 letih vrnilo v Slovenijo. Na gradu Grm v Novem mestu se začenjajo Novomeški poletni večeri - pogovori in glasbeni nastopi. V sklopu projekta Tespisov voz bodo v središču Kopra odzvanjale Rossinijeve arije.
VEČ ...|12. 7. 2018
Vrnjeno bodalo z Iga, Poletni večeri v Novem mestu, Rossinijev večer v Kopru
Približno 3600 let staro ukradeno bronasto bodalo z Iga se je po 33 letih vrnilo v Slovenijo. Na gradu Grm v Novem mestu se začenjajo Novomeški poletni večeri - pogovori in glasbeni nastopi. V sklopu projekta Tespisov voz bodo v središču Kopra odzvanjale Rossinijeve arije.

Marjan Bunič

glasbakulturadediščinafestival

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2018
Razstava "Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit", začetek Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina

V Gorenjskem muzeju odpirajo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit. V Ljutomeru se začenja 14. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se bo sklenil v soboto, 14. julija.

Razstava "Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit", začetek Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina

V Gorenjskem muzeju odpirajo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit. V Ljutomeru se začenja 14. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se bo sklenil v soboto, 14. julija.

kulturafilmdediščinaarheologija

Kulturni utrinki

Razstava "Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit", začetek Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina
V Gorenjskem muzeju odpirajo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit. V Ljutomeru se začenja 14. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se bo sklenil v soboto, 14. julija.
VEČ ...|10. 7. 2018
Razstava "Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit", začetek Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina
V Gorenjskem muzeju odpirajo arheološko razstavo Nakit ostane - dediščina, naš najdragocenejši nakit. V Ljutomeru se začenja 14. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se bo sklenil v soboto, 14. julija.

Marjan Bunič

kulturafilmdediščinaarheologija

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroškaargentina

Doživetja narave

VEČ ...|5. 4. 2019
O observatoriju na Otlici

V oddaji smo govorili o dejavnostih astronomskega društva Nanos Ajdovščina. Gost Jernej Černigoj je predstavil društveno vzdušje, predvsem pa je beseda tekla o njihovi avtomatizirani kupoli na Otlici.

O observatoriju na Otlici

V oddaji smo govorili o dejavnostih astronomskega društva Nanos Ajdovščina. Gost Jernej Černigoj je predstavil društveno vzdušje, predvsem pa je beseda tekla o njihovi avtomatizirani kupoli na Otlici.

Blaž Lesnik

naravavesoljeastronomijaopazovanje nočnega neba

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Tadej Sadar

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2019
Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar

komentarpolitikaodnosidružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2019
Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Blaž Lesnik

liturgijatridnevjevelika nočduhovnost

Bim bam bom

VEČ ...|18. 4. 2019
Bim bam bom dne 18. 4.

Bim bam bom dne 18. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2019
Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Gregor Čušin

duhovnost