Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik:
V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.
V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.
Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.
Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.
Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.
Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.
Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?
Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.
A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.
Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA
Informativni prispevki
Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik:
V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.
V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.
Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.
Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.
Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.
Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.
Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?
Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.
A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.
Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA
Sol in luč
Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. april 2025 ob 05-ih
Komentar tedna
Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je svetovala pri pravnih zagatah.
Duhovna misel
Sredi vasi je bil trg, ki so ga obkrožala drevesa. Na trgu so se shajali ljudje, ki so zbirali stvari, katere so drugi zavrgli ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.