Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave.
Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave.
Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«
V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice.
V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice.
V leto tematskih poti smi vstopili s spominom na prve tri gozdne učne poti pri nas - okroglih 50 let mineva od njihovega nastanka. Predstavili smo tudi Risovo učno pot, ki je prejela laskavi naslov Naj poti 2023. Naša gosta sta bila gozdarja Jože Prah in Tina Kotnik. Odpravili pa smo se tudi v Notranjski park, kjer z naložbami v infrastrukturo in tematske poti usmerjajo vedno številčnejši obisk. Sogovorniki so bili direktor Matevž Podjed, predstavnik agrarne skupnosti Andrej Janežič in vodja enote za turizem Urška Ogrinc.
V leto tematskih poti smi vstopili s spominom na prve tri gozdne učne poti pri nas - okroglih 50 let mineva od njihovega nastanka. Predstavili smo tudi Risovo učno pot, ki je prejela laskavi naslov Naj poti 2023. Naša gosta sta bila gozdarja Jože Prah in Tina Kotnik. Odpravili pa smo se tudi v Notranjski park, kjer z naložbami v infrastrukturo in tematske poti usmerjajo vedno številčnejši obisk. Sogovorniki so bili direktor Matevž Podjed, predstavnik agrarne skupnosti Andrej Janežič in vodja enote za turizem Urška Ogrinc.
Za nami je slovesno obhajanje Marijinega vnebovzetja. Kristjani smo se množično zbrali po Marijinih svetiščih po državi. V luči praznika in romanj smo govorili o krščanskem verskem turizmu, ki v zadnjih letih v svetu narašča. Gostili smo rektorja slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah p. dr. Roberta Bahčiča, direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt in Slavico Arih, ki je skupaj s soprogom Cirilom Arihom pred 30 leti ustanovila turistično agencijo Aritours, ki je danes največji slovenski organizator romanj iz Slovenije.
Za nami je slovesno obhajanje Marijinega vnebovzetja. Kristjani smo se množično zbrali po Marijinih svetiščih po državi. V luči praznika in romanj smo govorili o krščanskem verskem turizmu, ki v zadnjih letih v svetu narašča. Gostili smo rektorja slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah p. dr. Roberta Bahčiča, direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt in Slavico Arih, ki je skupaj s soprogom Cirilom Arihom pred 30 leti ustanovila turistično agencijo Aritours, ki je danes največji slovenski organizator romanj iz Slovenije.
Slovenski turizem je sočen z vse višjimi stroški poslovanja, zaradi višjih cen rastejo tudi pričakovanja gostov. Težave so tudi s pomanjkanjem delovne sile. V oddaji smo zato spregovorili o omenjenih izzivih, dotaknili pa smo se tudi tudi načinov za podaljševanje turistične sezone, vlaganj v infrastrukturo, letalske povezljivosti Slovenije ter povezanosti turizma s športom in gospodarstvom. Gosta sta bila direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin in direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo.
Slovenski turizem je sočen z vse višjimi stroški poslovanja, zaradi višjih cen rastejo tudi pričakovanja gostov. Težave so tudi s pomanjkanjem delovne sile. V oddaji smo zato spregovorili o omenjenih izzivih, dotaknili pa smo se tudi tudi načinov za podaljševanje turistične sezone, vlaganj v infrastrukturo, letalske povezljivosti Slovenije ter povezanosti turizma s športom in gospodarstvom. Gosta sta bila direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin in direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče