Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 10. 2025
80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.

80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.

kulturaliteraturaInštitut za slovenski jezik Frana RamovšaKozma Ahačič

Kulturni utrinki

80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.

VEČ ...|16. 10. 2025
80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaInštitut za slovenski jezik Frana RamovšaKozma Ahačič

Moja generacija

VEČ ...|15. 10. 2025
Tinkara in Zvone

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Tinkara in Zvone

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Tinkara in Zvone

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|15. 10. 2025
Tinkara in Zvone

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 10. 2025
Poklon Emilu Cencigu

V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.

Poklon Emilu Cencigu

V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.

družbarojakikulturacerkev

Slovencem po svetu in domovini

Poklon Emilu Cencigu

V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.

VEČ ...|15. 10. 2025
Poklon Emilu Cencigu

V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 10. 2025
Serija Živi v Kristusu - Povabilo na simpozij Plečnik in duhovno

Minuli četrtek je Studio Siposh v Antonovem domu na Viču gostil premiero dveh epizod serije Živi v Kristusu: Mučenci Cerkve. Kratko poročilo ste lahko slišali v naši oddaji o kulturi. Povabili pa smo vas tudi na znanstveni simpozij z naslovom »Plečnik in duhovno«, ki bo ob stoti obletnici izgradnje jezuitskega Doma duhovnih vaj na Poljanah, to soboto, 18. oktobra, med 9. do 15. uro, pri sv. Jožefu v Ljubljani.

Serija Živi v Kristusu - Povabilo na simpozij Plečnik in duhovno

Minuli četrtek je Studio Siposh v Antonovem domu na Viču gostil premiero dveh epizod serije Živi v Kristusu: Mučenci Cerkve. Kratko poročilo ste lahko slišali v naši oddaji o kulturi. Povabili pa smo vas tudi na znanstveni simpozij z naslovom »Plečnik in duhovno«, ki bo ob stoti obletnici izgradnje jezuitskega Doma duhovnih vaj na Poljanah, to soboto, 18. oktobra, med 9. do 15. uro, pri sv. Jožefu v Ljubljani.

kulturaStudio SiposhŽivi v KristusuPlečnik in duhovno

Kulturni utrinki

Serija Živi v Kristusu - Povabilo na simpozij Plečnik in duhovno

Minuli četrtek je Studio Siposh v Antonovem domu na Viču gostil premiero dveh epizod serije Živi v Kristusu: Mučenci Cerkve. Kratko poročilo ste lahko slišali v naši oddaji o kulturi. Povabili pa smo vas tudi na znanstveni simpozij z naslovom »Plečnik in duhovno«, ki bo ob stoti obletnici izgradnje jezuitskega Doma duhovnih vaj na Poljanah, to soboto, 18. oktobra, med 9. do 15. uro, pri sv. Jožefu v Ljubljani.

VEČ ...|15. 10. 2025
Serija Živi v Kristusu - Povabilo na simpozij Plečnik in duhovno

Minuli četrtek je Studio Siposh v Antonovem domu na Viču gostil premiero dveh epizod serije Živi v Kristusu: Mučenci Cerkve. Kratko poročilo ste lahko slišali v naši oddaji o kulturi. Povabili pa smo vas tudi na znanstveni simpozij z naslovom »Plečnik in duhovno«, ki bo ob stoti obletnici izgradnje jezuitskega Doma duhovnih vaj na Poljanah, to soboto, 18. oktobra, med 9. do 15. uro, pri sv. Jožefu v Ljubljani.

Jože Bartolj

kulturaStudio SiposhŽivi v KristusuPlečnik in duhovno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2025
22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

VEČ ...|14. 10. 2025
22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 10. 2025
Frika - tolminska kulinarična posebnost

V Tolminu tradicionalno, ob vrnitvi pastirjev in živine z visokogorskih pašnikov nazaj v dolino, drugo soboto v oktobru pripravijo Kmečki praznik, del katerega je tudi priprava Frike, značilne lokalne jedi iz krompirja in sira. Pravijo, kolikor je vasi, toliko je različnih priprav in receptov za friko, vsaka vas na tolminskem ima svojo. Pogovarjali smo se z Matejo Leben iz Zavoda za turizem doline Soče

Frika - tolminska kulinarična posebnost

V Tolminu tradicionalno, ob vrnitvi pastirjev in živine z visokogorskih pašnikov nazaj v dolino, drugo soboto v oktobru pripravijo Kmečki praznik, del katerega je tudi priprava Frike, značilne lokalne jedi iz krompirja in sira. Pravijo, kolikor je vasi, toliko je različnih priprav in receptov za friko, vsaka vas na tolminskem ima svojo. Pogovarjali smo se z Matejo Leben iz Zavoda za turizem doline Soče

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Frika - tolminska kulinarična posebnost

V Tolminu tradicionalno, ob vrnitvi pastirjev in živine z visokogorskih pašnikov nazaj v dolino, drugo soboto v oktobru pripravijo Kmečki praznik, del katerega je tudi priprava Frike, značilne lokalne jedi iz krompirja in sira. Pravijo, kolikor je vasi, toliko je različnih priprav in receptov za friko, vsaka vas na tolminskem ima svojo. Pogovarjali smo se z Matejo Leben iz Zavoda za turizem doline Soče

VEČ ...|14. 10. 2025
Frika - tolminska kulinarična posebnost

V Tolminu tradicionalno, ob vrnitvi pastirjev in živine z visokogorskih pašnikov nazaj v dolino, drugo soboto v oktobru pripravijo Kmečki praznik, del katerega je tudi priprava Frike, značilne lokalne jedi iz krompirja in sira. Pravijo, kolikor je vasi, toliko je različnih priprav in receptov za friko, vsaka vas na tolminskem ima svojo. Pogovarjali smo se z Matejo Leben iz Zavoda za turizem doline Soče

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 10. 2025
Nova sezona Sakralnega abonmaja

Prav kmalu se bo začela nova sezono Sakralnega abonmaja. Prvi koncert bo 22. oktobra. V Kulturnih utrinkih bomo na kratko predstavili letošnjo sezono, ki nam jo je predstavila s. Diana Novak.

Nova sezona Sakralnega abonmaja

Prav kmalu se bo začela nova sezono Sakralnega abonmaja. Prvi koncert bo 22. oktobra. V Kulturnih utrinkih bomo na kratko predstavili letošnjo sezono, ki nam jo je predstavila s. Diana Novak.

kulturaglasbasakralni abonma 2025/26diana novak

Kulturni utrinki

Nova sezona Sakralnega abonmaja

Prav kmalu se bo začela nova sezono Sakralnega abonmaja. Prvi koncert bo 22. oktobra. V Kulturnih utrinkih bomo na kratko predstavili letošnjo sezono, ki nam jo je predstavila s. Diana Novak.

VEČ ...|14. 10. 2025
Nova sezona Sakralnega abonmaja

Prav kmalu se bo začela nova sezono Sakralnega abonmaja. Prvi koncert bo 22. oktobra. V Kulturnih utrinkih bomo na kratko predstavili letošnjo sezono, ki nam jo je predstavila s. Diana Novak.

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonma 2025/26diana novak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2025
25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

VEČ ...|13. 10. 2025
25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 10. 2025
Za rojake več sredstev iz proračuna

Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.

Za rojake več sredstev iz proračuna

Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|10. 10. 2025
V kakšnem stanju je danes Blejsko jezero in kako je bilo nekoč?

Posvetili smo se Blejskemu jezeru in njegovi kakovosti, ki jo spremljajo že pol stoletja. Ob jubileju je novo podobo dobila čolnarna ob jezeru, ki povezuje tradicijo, naravo in sodobno skrb za okolje. Naša gostja je bila direktorica Urada za stanje okolja dr. Nataša Sovič, ki je predstavila, kaj kažejo podatki in zakaj je dolgoročno spremljanje voda ključno za varovanje okolja. V uvodu pa je podpredsednik Gorske reševalne zveze Miha Primc opozoril na razmere v gorah s pogledom na tragično nesrečo pod Toscem.

V kakšnem stanju je danes Blejsko jezero in kako je bilo nekoč?

Posvetili smo se Blejskemu jezeru in njegovi kakovosti, ki jo spremljajo že pol stoletja. Ob jubileju je novo podobo dobila čolnarna ob jezeru, ki povezuje tradicijo, naravo in sodobno skrb za okolje. Naša gostja je bila direktorica Urada za stanje okolja dr. Nataša Sovič, ki je predstavila, kaj kažejo podatki in zakaj je dolgoročno spremljanje voda ključno za varovanje okolja. V uvodu pa je podpredsednik Gorske reševalne zveze Miha Primc opozoril na razmere v gorah s pogledom na tragično nesrečo pod Toscem.

Blaž Lesnik

BledjezeroBlejsko jezeroMišcakakovost vodevarovanje okoljavarnostgorenesrečerazmere v gorah

Moja zgodba

VEČ ...|12. 10. 2025
Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharje 2025Helena JaklischMaksimiljan MatjažMiha HermanKatarina Jaklisch Jakše

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Radijski roman

VEČ ...|16. 10. 2025
Pot do Resnice, 10. del

Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem. 

Pot do Resnice, 10. del

Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem. 

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 10. 2025
Majda Sepe, Nana Mouskouri, The Righteous Brothers, Gianna Nannini

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:04_Majda Sepe - Ljubljanske ulice  
0:05:45_Ivica Percl - Stari Pjer  
0:10:06_Nana Mouskouri - Dans Le Soleil Et Dans Le Vent  
0:14:27_Braco Koren - Tri korake v modro 
0:17:24_Katja Ebstein - Ein Kleines Lied Vom Frieden  
0:23:05_The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling  
0:27:32_SONJA GABERŠČEK - PILULA ZA SREČO  
0:31:23_Mary Hopkin - Knock, Knock Whos There?  
0:33:34_Gianna Nannini - Maschi, I  
0:38:50_Marjetka Falk - Vsak je svoje nesreče kovač  
0:41:15_KEITH MARSHALL - ONLY CRYING  
0:45:46_TEREZA KESOVIJA - PRIJATELJI  
0:50:11_Henry Mancini - The Thornbirds theme  
0:53:06_Rosanna Fratello - Una Rosa Una Candela  
0:56:27_SIMONA WEISS - NAJ ŽIVI LJUBEZEN  
1:00:27_Džo Maračić Maki - Srce ti je kamen  
1:03:38_NANA MOUSKOURI - PLAISIR DAMOUR  
1:07:14_MAURICE JARR - LARA`S THEME FROM DOCTOR ZHIVAGO 
1:11:10_Ennio Morricone - Once upon a Time in the west  
1:13:36_MIREILLE MATHIEU - SANTA MARIA DE LA MER  
1:17:28_ABBA - EAGLE  
1:21:19_Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni  
1:24:13_SARAH BRIGHTMAN - I DONT KNOW HOW TO LOVE HIM  
1:27:59_AVTOMOBILI - POT DOMOV  

Majda Sepe, Nana Mouskouri, The Righteous Brothers, Gianna Nannini

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:04_Majda Sepe - Ljubljanske ulice  
0:05:45_Ivica Percl - Stari Pjer  
0:10:06_Nana Mouskouri - Dans Le Soleil Et Dans Le Vent  
0:14:27_Braco Koren - Tri korake v modro 
0:17:24_Katja Ebstein - Ein Kleines Lied Vom Frieden  
0:23:05_The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling  
0:27:32_SONJA GABERŠČEK - PILULA ZA SREČO  
0:31:23_Mary Hopkin - Knock, Knock Whos There?  
0:33:34_Gianna Nannini - Maschi, I  
0:38:50_Marjetka Falk - Vsak je svoje nesreče kovač  
0:41:15_KEITH MARSHALL - ONLY CRYING  
0:45:46_TEREZA KESOVIJA - PRIJATELJI  
0:50:11_Henry Mancini - The Thornbirds theme  
0:53:06_Rosanna Fratello - Una Rosa Una Candela  
0:56:27_SIMONA WEISS - NAJ ŽIVI LJUBEZEN  
1:00:27_Džo Maračić Maki - Srce ti je kamen  
1:03:38_NANA MOUSKOURI - PLAISIR DAMOUR  
1:07:14_MAURICE JARR - LARA`S THEME FROM DOCTOR ZHIVAGO 
1:11:10_Ennio Morricone - Once upon a Time in the west  
1:13:36_MIREILLE MATHIEU - SANTA MARIA DE LA MER  
1:17:28_ABBA - EAGLE  
1:21:19_Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni  
1:24:13_SARAH BRIGHTMAN - I DONT KNOW HOW TO LOVE HIM  
1:27:59_AVTOMOBILI - POT DOMOV  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|16. 10. 2025
Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Nataša Ličen

pogovordružbaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan