Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Vabljeni, da se tudi vi prijavite na moja.generacija@ognjisce.si
Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Vabljeni, da se tudi vi prijavite na moja.generacija@ognjisce.si
Zakladi naše dediščine
S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo.
Zakladi naše dediščine
S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo.
Pevci zapojte, godci zagodte
Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.
Pevci zapojte, godci zagodte
Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
O klasiki drugače
V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo slišali tudi tri presežke v eni sami pesmi: Izjemno delo Lojzeta Mava, Zemlja in nebo žaluje, ter izvrstne izvajalce, solista Marka Finka in Slovenski komorni zbor, drugem delu oddaje pa je bilo slišati prihod pomladi, pesmi o rožah, gorah in toplini sonca. Z nami so bile Zdovčeve dečve.
O klasiki drugače
V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo slišali tudi tri presežke v eni sami pesmi: Izjemno delo Lojzeta Mava, Zemlja in nebo žaluje, ter izvrstne izvajalce, solista Marka Finka in Slovenski komorni zbor, drugem delu oddaje pa je bilo slišati prihod pomladi, pesmi o rožah, gorah in toplini sonca. Z nami so bile Zdovčeve dečve.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja.
Petkov večer
V Petkovem večeru smo predstavili drugi del skladb, ki so na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe.
Petkov večer
V Petkovem večeru smo predstavili drugi del skladb, ki so na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Via positiva
V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ.
Via positiva
V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ.
Zakladi naše dediščine
Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina.
Zakladi naše dediščine
Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Pevci zapojte, godci zagodte
V zadnji februarski oddaji sta v ubranem dvoglasju prepevali Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija Salobir je pripovedovala o coprnicah, ki so nekdaj strašile in pela skupaj z ljudskimi pevci iz Trobnega Dola nad Laškim, v Porabje pa so nas popeljali ljudski pevci z Gornjega Senika.
Pevci zapojte, godci zagodte
V zadnji februarski oddaji sta v ubranem dvoglasju prepevali Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija Salobir je pripovedovala o coprnicah, ki so nekdaj strašile in pela skupaj z ljudskimi pevci iz Trobnega Dola nad Laškim, v Porabje pa so nas popeljali ljudski pevci z Gornjega Senika.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
O klasiki drugače
V prvem delu večerne oddaje O klasiki drugače smo slišali štiri postne pesmi v izvedbi zborov Te Deum in Slovenski komorni zbor, v drugem delu pa smo poslušali skladbe v izvedbi bratov Zupan.
O klasiki drugače
V prvem delu večerne oddaje O klasiki drugače smo slišali štiri postne pesmi v izvedbi zborov Te Deum in Slovenski komorni zbor, v drugem delu pa smo poslušali skladbe v izvedbi bratov Zupan.
Za življenje
Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
Za življenje
Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Svetovalnica
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je odgovarjala na vprašanja povezana z bontonom. Tokrat smo se dotaknili tudi kulture oblačenja na virtualnih srečanjih.
Svetovalnica
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je odgovarjala na vprašanja povezana z bontonom. Tokrat smo se dotaknili tudi kulture oblačenja na virtualnih srečanjih.
Od slike do besede
Z nami bo nagrajeni pesnik dr. Brane Senegačnik, ki bo predstavil svojo pesniško znirko, za katero je prjele nagrado Prešernovega sklada.
Od slike do besede
Z nami bo nagrajeni pesnik dr. Brane Senegačnik, ki bo predstavil svojo pesniško znirko, za katero je prjele nagrado Prešernovega sklada.
Pevci zapojte, godci zagodte
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé
Pevci zapojte, godci zagodte
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé
Slovencem po svetu in domovini
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
Slovencem po svetu in domovini
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
O klasiki drugače
V oddaji O klasiki drugače je bilo slišali glas škofa Urana, ki je z zborom Consortium musicum posnel Marijino pesem V sveto mesto nazareško, v drugem delu pa nas je s priredbami slovenskih ljudskih obiskal Tržaški oktet.
O klasiki drugače
V oddaji O klasiki drugače je bilo slišali glas škofa Urana, ki je z zborom Consortium musicum posnel Marijino pesem V sveto mesto nazareško, v drugem delu pa nas je s priredbami slovenskih ljudskih obiskal Tržaški oktet.
Za življenje
Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje.
Za življenje
Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje.
Vabilo na pot
Vabilo na pot se je s kratkimi spodbudami h gibanju ustavilo ob naslovih: Kulturni treking na daljavo, Junaki Krvavca in Zima v gorah.
Vabilo na pot
Vabilo na pot se je s kratkimi spodbudami h gibanju ustavilo ob naslovih: Kulturni treking na daljavo, Junaki Krvavca in Zima v gorah.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Komentar tedna
Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?
Komentar tedna
Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Informativni prispevki
Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.
Informativni prispevki
Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.
Zakladi naše dediščine
9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja.
Zakladi naše dediščine
9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Pevci zapojte, godci zagodte
Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, prof. geografije in tehnike, je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Že v rani mladosti ga je prevzel zvok orgelskih piščali. Izdelovanja orgel se je najprej učil v Nemčiji, v delavnici Huberta Sandtnerja, v Ludwigsburgu pa je pridobil teoretično znanje za izdelovanje inštrumentov. Sicer pa je veliko raziskoval in odkrival sam, kasneje področje preprostih historičnih glasbil, kot so oprekelj, psalterji, portativ, organistrum. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki.
Zvočni svet Vlada Nunčiča smo predstavili v praznični oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, prof. geografije in tehnike, je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Že v rani mladosti ga je prevzel zvok orgelskih piščali. Izdelovanja orgel se je najprej učil v Nemčiji, v delavnici Huberta Sandtnerja, v Ludwigsburgu pa je pridobil teoretično znanje za izdelovanje inštrumentov. Sicer pa je veliko raziskoval in odkrival sam, kasneje področje preprostih historičnih glasbil, kot so oprekelj, psalterji, portativ, organistrum. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki.
Zvočni svet Vlada Nunčiča smo predstavili v praznični oddaji o ljudski glasbi.
Kulturni utrinki
V tokratnih kulturnih utrinkih smo slišali o letošnji Prešernovi proslavi, ki je bila v celoti pripravljena vnaprej in sicer pod taktirko režiserja Davida Sipoša.
Kulturni utrinki
V tokratnih kulturnih utrinkih smo slišali o letošnji Prešernovi proslavi, ki je bila v celoti pripravljena vnaprej in sicer pod taktirko režiserja Davida Sipoša.
O klasiki drugače
V prvem delu predstavljamo cerkvene zborovske pesmi, v drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj pesmi z besedili Franceta Prešerna. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so nam zapeli Ljubljanski oktet, Kvartet Šmartin, Moški zbor Glasbene matice Ljubljana in drugi…
O klasiki drugače
V prvem delu predstavljamo cerkvene zborovske pesmi, v drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj pesmi z besedili Franceta Prešerna. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so nam zapeli Ljubljanski oktet, Kvartet Šmartin, Moški zbor Glasbene matice Ljubljana in drugi…
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Komentar tedna
V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?
Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti
Komentar tedna
V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?
Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Zakladi naše dediščine
Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan.
Zakladi naše dediščine
Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.
Doživetja narave
Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.
Komentar tedna
Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.
Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.
Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.
Sol in luč
Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.
Slovencem po svetu in domovini
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.
Zgodbe za otroke
Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.
Radijski roman
Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...
Ob radijskem ognjišču
Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...
Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani
Via positiva
Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.