Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 3. 2021
Povezava muzejev ob Soški fronti - Razpis za Prleško suito

Povezava muzejev ob Soški fronti - Razpis za Prleško suito

kultura

Kulturni utrinki

Povezava muzejev ob Soški fronti - Razpis za Prleško suito
VEČ ...|4. 3. 2021
Povezava muzejev ob Soški fronti - Razpis za Prleško suito

Jože Bartolj

kultura

Moja generacija

VEČ ...|3. 3. 2021
Polde in Katarina

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Vabljeni, da se tudi vi prijavite na moja.generacija@ognjisce.si

Polde in Katarina

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Vabljeni, da se tudi vi prijavite na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Polde in Katarina

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Vabljeni, da se tudi vi prijavite na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|3. 3. 2021
Polde in Katarina

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Vabljeni, da se tudi vi prijavite na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 3. 2021
Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju

Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju

kulturaNataša Konc Lorenzutti

Kulturni utrinki

Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju
VEČ ...|3. 3. 2021
Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju

Jože Bartolj

kulturaNataša Konc Lorenzutti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

naravadediščina

Zakladi naše dediščine

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Nataša Ličen

naravadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|2. 3. 2021
p. Marko Ivan Rupnik o duhovnem očetu p. T. Špidliku

p. Marko Ivan Rupnik o duhovnem očetu p. T. Špidliku

duhovnostkultura

Od slike do besede

p. Marko Ivan Rupnik o duhovnem očetu p. T. Špidliku
VEČ ...|2. 3. 2021
p. Marko Ivan Rupnik o duhovnem očetu p. T. Špidliku

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 3. 2021
70 letnica Tehniškega muzeja Slovenije

70 letnica Tehniškega muzeja Slovenije

kulturatehniški muzej slovenije

Kulturni utrinki

70 letnica Tehniškega muzeja Slovenije
VEČ ...|2. 3. 2021
70 letnica Tehniškega muzeja Slovenije

Jože Bartolj

kulturatehniški muzej slovenije

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 3. 2021
Vsak po sebi čevlje meri

Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.


 

Vsak po sebi čevlje meri

Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.


 

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Vsak po sebi čevlje meri

Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.


 

VEČ ...|1. 3. 2021
Vsak po sebi čevlje meri

Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 3. 2021
Publikacije Študijskega centra za narodno spravo - 100 let od prva umetnostne razstave v Mariboru

Publikacije Študijskega centra za narodno spravo - 100 let od prva umetnostne razstave v Mariboru

kultura

Kulturni utrinki

Publikacije Študijskega centra za narodno spravo - 100 let od prva umetnostne razstave v Mariboru
VEČ ...|1. 3. 2021
Publikacije Študijskega centra za narodno spravo - 100 let od prva umetnostne razstave v Mariboru

Jože Bartolj

kultura

O klasiki drugače

VEČ ...|28. 2. 2021
Dela Lojzeta Mava in Zdovčeve dečve

V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo slišali tudi tri presežke v eni sami pesmi: Izjemno delo Lojzeta Mava, Zemlja in nebo žaluje, ter izvrstne izvajalce, solista Marka Finka in Slovenski komorni zbor, drugem delu oddaje pa je bilo slišati prihod pomladi, pesmi o rožah, gorah in toplini sonca. Z nami so bile Zdovčeve dečve.

Dela Lojzeta Mava in Zdovčeve dečve

V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo slišali tudi tri presežke v eni sami pesmi: Izjemno delo Lojzeta Mava, Zemlja in nebo žaluje, ter izvrstne izvajalce, solista Marka Finka in Slovenski komorni zbor, drugem delu oddaje pa je bilo slišati prihod pomladi, pesmi o rožah, gorah in toplini sonca. Z nami so bile Zdovčeve dečve.

duhovnostkultura

O klasiki drugače

Dela Lojzeta Mava in Zdovčeve dečve

V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo slišali tudi tri presežke v eni sami pesmi: Izjemno delo Lojzeta Mava, Zemlja in nebo žaluje, ter izvrstne izvajalce, solista Marka Finka in Slovenski komorni zbor, drugem delu oddaje pa je bilo slišati prihod pomladi, pesmi o rožah, gorah in toplini sonca. Z nami so bile Zdovčeve dečve.

VEČ ...|28. 2. 2021
Dela Lojzeta Mava in Zdovčeve dečve

V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo slišali tudi tri presežke v eni sami pesmi: Izjemno delo Lojzeta Mava, Zemlja in nebo žaluje, ter izvrstne izvajalce, solista Marka Finka in Slovenski komorni zbor, drugem delu oddaje pa je bilo slišati prihod pomladi, pesmi o rožah, gorah in toplini sonca. Z nami so bile Zdovčeve dečve.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

duhovnostkultura

Moja zgodba

VEČ ...|28. 2. 2021
Marija Klobčar - Knjiga o potujočih pevcih na Slovenskem

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

Marija Klobčar - Knjiga o potujočih pevcih na Slovenskem

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

kulturapogovorMarija KlobčarJože DežmanPoslušajte štimo mojopotujoči pevci na slovenskem

Moja zgodba

Marija Klobčar - Knjiga o potujočih pevcih na Slovenskem

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

VEČ ...|28. 2. 2021
Marija Klobčar - Knjiga o potujočih pevcih na Slovenskem

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

Jože Bartolj

kulturapogovorMarija KlobčarJože DežmanPoslušajte štimo mojopotujoči pevci na slovenskem

Petkov večer

VEČ ...|26. 2. 2021
Ne sveti zvezda v noč svetleje 2.del

V Petkovem večeru smo predstavili drugi del skladb, ki so na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe.

 

Ne sveti zvezda v noč svetleje 2.del

V Petkovem večeru smo predstavili drugi del skladb, ki so na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe.

 

glasbakultura

Petkov večer

Ne sveti zvezda v noč svetleje 2.del

V Petkovem večeru smo predstavili drugi del skladb, ki so na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe.

 

VEČ ...|26. 2. 2021
Ne sveti zvezda v noč svetleje 2.del

V Petkovem večeru smo predstavili drugi del skladb, ki so na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe.

 

Jure Sešek

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2021
Zaključek Bohoričevega leta - Fesatival ustnih harmonik v Mokronogu

Zaključek Bohoričevega leta - Fesatival ustnih harmonik v Mokronogu

kultura

Kulturni utrinki

Zaključek Bohoričevega leta - Fesatival ustnih harmonik v Mokronogu
VEČ ...|26. 2. 2021
Zaključek Bohoričevega leta - Fesatival ustnih harmonik v Mokronogu

Jože Bartolj

kultura

Via positiva

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Via positiva

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 2. 2021
Dr. Peter Svetina o zgodbi

Dr. Peter Svetina o zgodbi

kulturaPeter Svetina

Kulturni utrinki

Dr. Peter Svetina o zgodbi
VEČ ...|25. 2. 2021
Dr. Peter Svetina o zgodbi

Jože Bartolj

kulturaPeter Svetina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 2. 2021
Dogodki Muzej Velenje - Dnevi komedije pod vprašajem - Umrl Danilo Benedičič

Dogodki Muzej Velenje - Dnevi komedije pod vprašajem - Umrl Danilo Benedičič

kulturaDanilo Benedičič

Kulturni utrinki

Dogodki Muzej Velenje - Dnevi komedije pod vprašajem - Umrl Danilo Benedičič
VEČ ...|23. 2. 2021
Dogodki Muzej Velenje - Dnevi komedije pod vprašajem - Umrl Danilo Benedičič

Jože Bartolj

kulturaDanilo Benedičič

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 2. 2021
Nocoj bo pa gvišno, oje, oj

V zadnji februarski oddaji sta v ubranem dvoglasju prepevali Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija Salobir je pripovedovala o coprnicah, ki so nekdaj strašile in pela skupaj z ljudskimi pevci iz Trobnega Dola nad Laškim, v Porabje pa so nas popeljali ljudski pevci z Gornjega Senika.

Nocoj bo pa gvišno, oje, oj

V zadnji februarski oddaji sta v ubranem dvoglasju prepevali Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija Salobir je pripovedovala o coprnicah, ki so nekdaj strašile in pela skupaj z ljudskimi pevci iz Trobnega Dola nad Laškim, v Porabje pa so nas popeljali ljudski pevci z Gornjega Senika.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Nocoj bo pa gvišno, oje, oj

V zadnji februarski oddaji sta v ubranem dvoglasju prepevali Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija Salobir je pripovedovala o coprnicah, ki so nekdaj strašile in pela skupaj z ljudskimi pevci iz Trobnega Dola nad Laškim, v Porabje pa so nas popeljali ljudski pevci z Gornjega Senika.

VEČ ...|22. 2. 2021
Nocoj bo pa gvišno, oje, oj

V zadnji februarski oddaji sta v ubranem dvoglasju prepevali Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija Salobir je pripovedovala o coprnicah, ki so nekdaj strašile in pela skupaj z ljudskimi pevci iz Trobnega Dola nad Laškim, v Porabje pa so nas popeljali ljudski pevci z Gornjega Senika.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 2. 2021
Včeraj je bil svetovni dan maternega jezika - Tone Peršak odstopil kot predsednik Slo PENa

Včeraj je bil svetovni dan maternega jezika - Tone Peršak odstopil kot predsednik Slo PENa

kultura

Kulturni utrinki

Včeraj je bil svetovni dan maternega jezika - Tone Peršak odstopil kot predsednik Slo PENa
VEČ ...|22. 2. 2021
Včeraj je bil svetovni dan maternega jezika - Tone Peršak odstopil kot predsednik Slo PENa

Jože Bartolj

kultura

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 2. 2021
Postne pesmi in Kvintet bratov Zupan

V prvem delu večerne oddaje O klasiki drugače smo slišali štiri postne pesmi v izvedbi zborov Te Deum in Slovenski komorni zbor, v drugem delu pa smo poslušali skladbe v izvedbi bratov Zupan.

Postne pesmi in Kvintet bratov Zupan

V prvem delu večerne oddaje O klasiki drugače smo slišali štiri postne pesmi v izvedbi zborov Te Deum in Slovenski komorni zbor, v drugem delu pa smo poslušali skladbe v izvedbi bratov Zupan.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Postne pesmi in Kvintet bratov Zupan

V prvem delu večerne oddaje O klasiki drugače smo slišali štiri postne pesmi v izvedbi zborov Te Deum in Slovenski komorni zbor, v drugem delu pa smo poslušali skladbe v izvedbi bratov Zupan.

VEČ ...|21. 2. 2021
Postne pesmi in Kvintet bratov Zupan

V prvem delu večerne oddaje O klasiki drugače smo slišali štiri postne pesmi v izvedbi zborov Te Deum in Slovenski komorni zbor, v drugem delu pa smo poslušali skladbe v izvedbi bratov Zupan.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

duhovnostkulturaglasba

Za življenje

VEČ ...|20. 2. 2021
Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

družbaodnosi

Za življenje

Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

VEČ ...|20. 2. 2021
Kultura dialoga

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Mateja Subotičanec

družbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2021
Prijave na Europa Cantat zaključene - Razstava Arhitektura v lesu

Prijave na Europa Cantat zaključene - Razstava Arhitektura v lesu

kultura

Kulturni utrinki

Prijave na Europa Cantat zaključene - Razstava Arhitektura v lesu
VEČ ...|19. 2. 2021
Prijave na Europa Cantat zaključene - Razstava Arhitektura v lesu

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 2. 2021
Pavlinka Korošec Kocmur o knjigi Povojni Slovenci v Argentini

Pavlinka Korošec Kocmur o knjigi Povojni Slovenci v Argentini

kulturaPovojni Slovenci v ArgentiniPavlinka Korošec Kocmur

Kulturni utrinki

Pavlinka Korošec Kocmur o knjigi Povojni Slovenci v Argentini
VEČ ...|18. 2. 2021
Pavlinka Korošec Kocmur o knjigi Povojni Slovenci v Argentini

Jože Bartolj

kulturaPovojni Slovenci v ArgentiniPavlinka Korošec Kocmur

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 2. 2021
Vabilo k ogledu štajerskih cerkva, ki jih poslikal slikar Franc Gornik

Vabilo k ogledu štajerskih cerkva, ki jih poslikal slikar Franc Gornik

kulturaFranc GornikVid Kelbič

Kulturni utrinki

Vabilo k ogledu štajerskih cerkva, ki jih poslikal slikar Franc Gornik
VEČ ...|17. 2. 2021
Vabilo k ogledu štajerskih cerkva, ki jih poslikal slikar Franc Gornik

Jože Bartolj

kulturaFranc GornikVid Kelbič

Svetovalnica

VEČ ...|16. 2. 2021
Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je odgovarjala na vprašanja povezana z bontonom. Tokrat smo se dotaknili tudi kulture oblačenja na virtualnih srečanjih.

Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je odgovarjala na vprašanja povezana z bontonom. Tokrat smo se dotaknili tudi kulture oblačenja na virtualnih srečanjih.

svetovanjebontonkultura

Svetovalnica

Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je odgovarjala na vprašanja povezana z bontonom. Tokrat smo se dotaknili tudi kulture oblačenja na virtualnih srečanjih.

VEČ ...|16. 2. 2021
Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je odgovarjala na vprašanja povezana z bontonom. Tokrat smo se dotaknili tudi kulture oblačenja na virtualnih srečanjih.

Marjan Bunič

svetovanjebontonkultura

Od slike do besede

VEČ ...|16. 2. 2021
POGOVORI Z NIKOMER

Z nami bo nagrajeni pesnik dr. Brane Senegačnik, ki bo predstavil svojo pesniško znirko, za katero je prjele nagrado Prešernovega sklada.

POGOVORI Z NIKOMER

Z nami bo nagrajeni pesnik dr. Brane Senegačnik, ki bo predstavil svojo pesniško znirko, za katero je prjele nagrado Prešernovega sklada.

pogovorkultura

Od slike do besede

POGOVORI Z NIKOMER

Z nami bo nagrajeni pesnik dr. Brane Senegačnik, ki bo predstavil svojo pesniško znirko, za katero je prjele nagrado Prešernovega sklada.

VEČ ...|16. 2. 2021
POGOVORI Z NIKOMER

Z nami bo nagrajeni pesnik dr. Brane Senegačnik, ki bo predstavil svojo pesniško znirko, za katero je prjele nagrado Prešernovega sklada.

Mateja Subotičanec

pogovorkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 2. 2021
Izšel je spominski zbornik ob smrti škofa Jožefa Smeja

Izšel je spominski zbornik ob smrti škofa Jožefa Smeja

kulturaJožef SmejLojze Kozar ml

Kulturni utrinki

Izšel je spominski zbornik ob smrti škofa Jožefa Smeja
VEČ ...|16. 2. 2021
Izšel je spominski zbornik ob smrti škofa Jožefa Smeja

Jože Bartolj

kulturaJožef SmejLojze Kozar ml

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 2. 2021
Šeme brez treme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé


 

Šeme brez treme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé


 

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Šeme brez treme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé


 

VEČ ...|15. 2. 2021
Šeme brez treme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé


 

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 2. 2021
Razstava ob 100 letnici Jožeta Kološe - Čebelarski muzej

Razstava ob 100 letnici Jožeta Kološe - Čebelarski muzej

kulturaPetra Bole

Kulturni utrinki

Razstava ob 100 letnici Jožeta Kološe - Čebelarski muzej
VEČ ...|15. 2. 2021
Razstava ob 100 letnici Jožeta Kološe - Čebelarski muzej

Jože Bartolj

kulturaPetra Bole

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 2. 2021
Slovenski kulturni praznik

Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.

Slovenski kulturni praznik

Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.

rojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski kulturni praznik

Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.

VEČ ...|14. 2. 2021
Slovenski kulturni praznik

Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.

Matjaž Merljak

rojakikultura

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 2. 2021
Marijine zborovske pesmi in Tržači oktet

V oddaji O klasiki drugače je bilo slišali glas škofa Urana, ki je z zborom Consortium musicum posnel Marijino pesem V sveto mesto nazareško, v drugem delu pa nas je s priredbami slovenskih ljudskih obiskal Tržaški oktet.

Marijine zborovske pesmi in Tržači oktet

V oddaji O klasiki drugače je bilo slišali glas škofa Urana, ki je z zborom Consortium musicum posnel Marijino pesem V sveto mesto nazareško, v drugem delu pa nas je s priredbami slovenskih ljudskih obiskal Tržaški oktet.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Marijine zborovske pesmi in Tržači oktet

V oddaji O klasiki drugače je bilo slišali glas škofa Urana, ki je z zborom Consortium musicum posnel Marijino pesem V sveto mesto nazareško, v drugem delu pa nas je s priredbami slovenskih ljudskih obiskal Tržaški oktet.

VEČ ...|14. 2. 2021
Marijine zborovske pesmi in Tržači oktet

V oddaji O klasiki drugače je bilo slišali glas škofa Urana, ki je z zborom Consortium musicum posnel Marijino pesem V sveto mesto nazareško, v drugem delu pa nas je s priredbami slovenskih ljudskih obiskal Tržaški oktet.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbakulturaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|13. 2. 2021
Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

VEČ ...|13. 2. 2021
Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 2. 2021
Kultura + zima + šport?

Vabilo na pot se je s kratkimi spodbudami h gibanju ustavilo ob naslovih: Kulturni treking na daljavo, Junaki Krvavca in Zima v gorah.

Kultura + zima + šport?

Vabilo na pot se je s kratkimi spodbudami h gibanju ustavilo ob naslovih: Kulturni treking na daljavo, Junaki Krvavca in Zima v gorah.

naravašport

Vabilo na pot

Kultura + zima + šport?

Vabilo na pot se je s kratkimi spodbudami h gibanju ustavilo ob naslovih: Kulturni treking na daljavo, Junaki Krvavca in Zima v gorah.

VEČ ...|12. 2. 2021
Kultura + zima + šport?

Vabilo na pot se je s kratkimi spodbudami h gibanju ustavilo ob naslovih: Kulturni treking na daljavo, Junaki Krvavca in Zima v gorah.

Blaž Lesnik

naravašport

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 2. 2021
Drago Jančar predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo - Svet za bralno pismenost

Drago Jančar predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo - Svet za bralno pismenost

kultura

Kulturni utrinki

Drago Jančar predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo - Svet za bralno pismenost
VEČ ...|12. 2. 2021
Drago Jančar predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo - Svet za bralno pismenost

Jože Bartolj

kultura

Komentar tedna

VEČ ...|12. 2. 2021
Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

komentarkulturadružba

Komentar tedna

Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

VEČ ...|12. 2. 2021
Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

Marko Pavliha

komentarkulturadružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2021
Veleposlanik Tomaž Kunstelj o festivalu Slo. dokumentarnega filma v Italiji

Veleposlanik Tomaž Kunstelj o festivalu Slo. dokumentarnega filma v Italiji

kulturaTomaž Kunstelj

Kulturni utrinki

Veleposlanik Tomaž Kunstelj o festivalu Slo. dokumentarnega filma v Italiji
VEČ ...|11. 2. 2021
Veleposlanik Tomaž Kunstelj o festivalu Slo. dokumentarnega filma v Italiji

Jože Bartolj

kulturaTomaž Kunstelj

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 2. 2021
Miha Pirnat st. prejemnik nagrade - Monografija o obuvanju - Razstave galerija Božidar Jakac

Miha Pirnat st. prejemnik nagrade - Monografija o obuvanju - Razstave galerija Božidar Jakac

kulturaBojan Knific

Kulturni utrinki

Miha Pirnat st. prejemnik nagrade - Monografija o obuvanju - Razstave galerija Božidar Jakac
VEČ ...|10. 2. 2021
Miha Pirnat st. prejemnik nagrade - Monografija o obuvanju - Razstave galerija Božidar Jakac

Jože Bartolj

kulturaBojan Knific

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

politikakoronavirusinfokultura

Informativni prispevki

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 2. 2021
Dr. Edvarda Kovač o 150 letnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja

Dr. Edvarda Kovač o 150 letnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja

kulturaFran Saleški FinžgarEdvard Kovač

Kulturni utrinki

Dr. Edvarda Kovač o 150 letnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja
VEČ ...|9. 2. 2021
Dr. Edvarda Kovač o 150 letnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja

Jože Bartolj

kulturaFran Saleški FinžgarEdvard Kovač

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 2. 2021
Zvočni svet Vlada Nunčiča

Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, prof. geografije in tehnike, je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Že v rani mladosti ga je prevzel zvok orgelskih piščali. Izdelovanja orgel se je najprej učil v Nemčiji, v delavnici Huberta Sandtnerja, v Ludwigsburgu pa je pridobil teoretično znanje za izdelovanje inštrumentov. Sicer pa je veliko raziskoval in odkrival sam, kasneje področje preprostih historičnih glasbil, kot so oprekelj, psalterji, portativ, organistrum. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki.

Zvočni svet Vlada Nunčiča smo predstavili v praznični oddaji o ljudski glasbi.

Zvočni svet Vlada Nunčiča

Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, prof. geografije in tehnike, je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Že v rani mladosti ga je prevzel zvok orgelskih piščali. Izdelovanja orgel se je najprej učil v Nemčiji, v delavnici Huberta Sandtnerja, v Ludwigsburgu pa je pridobil teoretično znanje za izdelovanje inštrumentov. Sicer pa je veliko raziskoval in odkrival sam, kasneje področje preprostih historičnih glasbil, kot so oprekelj, psalterji, portativ, organistrum. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki.

Zvočni svet Vlada Nunčiča smo predstavili v praznični oddaji o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Zvočni svet Vlada Nunčiča

Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, prof. geografije in tehnike, je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Že v rani mladosti ga je prevzel zvok orgelskih piščali. Izdelovanja orgel se je najprej učil v Nemčiji, v delavnici Huberta Sandtnerja, v Ludwigsburgu pa je pridobil teoretično znanje za izdelovanje inštrumentov. Sicer pa je veliko raziskoval in odkrival sam, kasneje področje preprostih historičnih glasbil, kot so oprekelj, psalterji, portativ, organistrum. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki.

Zvočni svet Vlada Nunčiča smo predstavili v praznični oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|8. 2. 2021
Zvočni svet Vlada Nunčiča

Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, prof. geografije in tehnike, je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Že v rani mladosti ga je prevzel zvok orgelskih piščali. Izdelovanja orgel se je najprej učil v Nemčiji, v delavnici Huberta Sandtnerja, v Ludwigsburgu pa je pridobil teoretično znanje za izdelovanje inštrumentov. Sicer pa je veliko raziskoval in odkrival sam, kasneje področje preprostih historičnih glasbil, kot so oprekelj, psalterji, portativ, organistrum. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki.

Zvočni svet Vlada Nunčiča smo predstavili v praznični oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 2. 2021
Prešernova proslava

V tokratnih kulturnih utrinkih smo slišali o letošnji Prešernovi proslavi, ki je bila v celoti pripravljena vnaprej in sicer pod taktirko režiserja Davida Sipoša.

Prešernova proslava

V tokratnih kulturnih utrinkih smo slišali o letošnji Prešernovi proslavi, ki je bila v celoti pripravljena vnaprej in sicer pod taktirko režiserja Davida Sipoša.

kultura

Kulturni utrinki

Prešernova proslava

V tokratnih kulturnih utrinkih smo slišali o letošnji Prešernovi proslavi, ki je bila v celoti pripravljena vnaprej in sicer pod taktirko režiserja Davida Sipoša.

VEČ ...|8. 2. 2021
Prešernova proslava

V tokratnih kulturnih utrinkih smo slišali o letošnji Prešernovi proslavi, ki je bila v celoti pripravljena vnaprej in sicer pod taktirko režiserja Davida Sipoša.

Jože Bartolj

kultura

O klasiki drugače

VEČ ...|7. 2. 2021
Zborovske cerkvene pesmi in France Prešern

V prvem delu predstavljamo cerkvene zborovske pesmi, v drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj pesmi z besedili Franceta Prešerna. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so nam zapeli Ljubljanski oktet, Kvartet Šmartin, Moški zbor Glasbene matice Ljubljana in drugi…

Zborovske cerkvene pesmi in France Prešern

V prvem delu predstavljamo cerkvene zborovske pesmi, v drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj pesmi z besedili Franceta Prešerna. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so nam zapeli Ljubljanski oktet, Kvartet Šmartin, Moški zbor Glasbene matice Ljubljana in drugi…

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Zborovske cerkvene pesmi in France Prešern

V prvem delu predstavljamo cerkvene zborovske pesmi, v drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj pesmi z besedili Franceta Prešerna. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so nam zapeli Ljubljanski oktet, Kvartet Šmartin, Moški zbor Glasbene matice Ljubljana in drugi…

VEČ ...|7. 2. 2021
Zborovske cerkvene pesmi in France Prešern

V prvem delu predstavljamo cerkvene zborovske pesmi, v drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj pesmi z besedili Franceta Prešerna. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so nam zapeli Ljubljanski oktet, Kvartet Šmartin, Moški zbor Glasbene matice Ljubljana in drugi…

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbakulturaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2021
Razstava akademskega slikarja Darka Slavca v Zavodu sv. Stanislava

Razstava akademskega slikarja Darka Slavca v Zavodu sv. Stanislava

kulturaDarko Slavec. Bernarda Stenovec

Kulturni utrinki

Razstava akademskega slikarja Darka Slavca v Zavodu sv. Stanislava
VEČ ...|5. 2. 2021
Razstava akademskega slikarja Darka Slavca v Zavodu sv. Stanislava

Jože Bartolj

kulturaDarko Slavec. Bernarda Stenovec

Komentar tedna

VEČ ...|5. 2. 2021
Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

komentardružbaodnosikultura

Komentar tedna

Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

VEČ ...|5. 2. 2021
Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

Mirjana Furlan

komentardružbaodnosikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 2. 2021
Jožica Ličen o sveti maši in razstavi likovne kolonije Umetniki za Karitas v Ljubljani

Jožica Ličen o sveti maši in razstavi likovne kolonije Umetniki za Karitas v Ljubljani

kulturaumetniki za karitasJožica Ličen

Kulturni utrinki

Jožica Ličen o sveti maši in razstavi likovne kolonije Umetniki za Karitas v Ljubljani
VEČ ...|4. 2. 2021
Jožica Ličen o sveti maši in razstavi likovne kolonije Umetniki za Karitas v Ljubljani

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitasJožica Ličen

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 2. 2021
Prijave na Europa Cantat še do 15. 2. - Revitalizacija gradu Hošperk

Prijave na Europa Cantat še do 15. 2. - Revitalizacija gradu Hošperk

kultura

Kulturni utrinki

Prijave na Europa Cantat še do 15. 2. - Revitalizacija gradu Hošperk
VEČ ...|3. 2. 2021
Prijave na Europa Cantat še do 15. 2. - Revitalizacija gradu Hošperk

Jože Bartolj

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 2. 2021
Aleksander Lorenčič o delovanju Muzeja Ptuj Ormož

Aleksander Lorenčič o delovanju Muzeja Ptuj Ormož

kulturamuzej ptuj ormožaleksander lorenčič

Kulturni utrinki

Aleksander Lorenčič o delovanju Muzeja Ptuj Ormož
VEČ ...|2. 2. 2021
Aleksander Lorenčič o delovanju Muzeja Ptuj Ormož

Jože Bartolj

kulturamuzej ptuj ormožaleksander lorenčič

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 2. 2021
Vsem ljudem na znanje dajte za ta praznik svečanski

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.

Vsem ljudem na znanje dajte za ta praznik svečanski

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Vsem ljudem na znanje dajte za ta praznik svečanski

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.

VEČ ...|1. 2. 2021
Vsem ljudem na znanje dajte za ta praznik svečanski

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 2. 2021
Pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore o Stripu o Prešernu

Pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore o Stripu o Prešernu

kulturaMagda ZoreStrip o Prešernu

Kulturni utrinki

Pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore o Stripu o Prešernu
VEČ ...|1. 2. 2021
Pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore o Stripu o Prešernu

Jože Bartolj

kulturaMagda ZoreStrip o Prešernu

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|26. 2. 2021
O merjenju najnižje temperature na Komni

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

O merjenju najnižje temperature na Komni

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

Blaž Lesnik

naravamraziščameteorologijavremenski podatkivisokogorjegore

Komentar tedna

VEČ ...|26. 2. 2021
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

Sol in luč

VEČ ...|2. 3. 2021
Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 2. 2021
Hanzi Tomažič o digitalizaciji

O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva. 

Hanzi Tomažič o digitalizaciji

O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva. 

Matjaž Merljak

rojaki

Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 3. 2021
Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Radijski roman

VEČ ...|4. 3. 2021
Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 3. 2021
293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

Matjaž Merljak, Mateja Feltrin Novljan, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 3. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan