Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Via positiva

Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

kulturaodnosi

Od slike do besede

Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kulturaodnosi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2019
Sinoči sem pa v enem kraju bil

Moško ljudsko večglasno petje so v tokratni oddaji predstavili pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, Dobovski pevci, Fantje s Preske in ljudski pevci iz Luč.

Sinoči sem pa v enem kraju bil

Moško ljudsko večglasno petje so v tokratni oddaji predstavili pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, Dobovski pevci, Fantje s Preske in ljudski pevci iz Luč.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Sinoči sem pa v enem kraju bil
Moško ljudsko večglasno petje so v tokratni oddaji predstavili pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, Dobovski pevci, Fantje s Preske in ljudski pevci iz Luč.
VEČ ...|15. 4. 2019
Sinoči sem pa v enem kraju bil
Moško ljudsko večglasno petje so v tokratni oddaji predstavili pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, Dobovski pevci, Fantje s Preske in ljudski pevci iz Luč.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano

Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano

Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

družbapolitikakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.
VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc

družbapolitikakomentarkultura

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2019
Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

bontontelefoniranjekultura

Svetovalnica

Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...
VEČ ...|4. 4. 2019
Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

Marjan Bunič

bontontelefoniranjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Od slike do besede

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Od slike do besede

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Informativni prispevki

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.
VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Alen Salihović

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 4. 2019
Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici

Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici

Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici
Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
VEČ ...|1. 4. 2019
Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici
Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.
VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

O klasiki drugače

VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|31. 3. 2019
Franček Štabuc

Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Franček Štabuc

Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.

spominkultura

Graditelji slovenskega doma

Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|31. 3. 2019
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

spominkultura

Za življenje

VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Za življenje

Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?
VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Nataša Ličen

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Naš gost

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Tanja Dominko

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Petkov večer

VEČ ...|29. 3. 2019
Predstavitev muzikala Nune v akciji

Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

Predstavitev muzikala Nune v akciji

Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

muzikalNune v akcijekulturapogovor

Petkov večer

Predstavitev muzikala Nune v akciji
Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.
VEČ ...|29. 3. 2019
Predstavitev muzikala Nune v akciji
Na pot stopa nov muzikal Nune v akciji. Spoznajte glasbeno komedijo, ki prinaša svežino, radosten pogled v samostan, dobro glasbo in izvrstno igro dela ekipe rekordne predstave Mamma mia!.

Jure Sešek

muzikalNune v akcijekulturapogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Od slike do besede

Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.
VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

O klasiki drugače

VEČ ...|24. 3. 2019
Razlaga postnih pesmi postnih pesmi, O premisli človek grešni in Križ na gori.

Poslušali smo razlago nekaj postnih pesmi, ter predvajali dve, O premisli človek grešni in Križ na gori, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga postnih pesmi postnih pesmi, O premisli človek grešni in Križ na gori.

Poslušali smo razlago nekaj postnih pesmi, ter predvajali dve, O premisli človek grešni in Križ na gori, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga postnih pesmi postnih pesmi, O premisli človek grešni in Križ na gori.
Poslušali smo razlago nekaj postnih pesmi, ter predvajali dve, O premisli človek grešni in Križ na gori, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|24. 3. 2019
Razlaga postnih pesmi postnih pesmi, O premisli človek grešni in Križ na gori.
Poslušali smo razlago nekaj postnih pesmi, ter predvajali dve, O premisli človek grešni in Križ na gori, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar

duhovnostglasbakultura

Radijska kateheza

VEČ ...|23. 3. 2019
Prerok Joel

Vsebina knjige je aktualna

Prerok Joel

Vsebina knjige je aktualna

duhovnostizobraževanjekomentarkulturavzgoja

Radijska kateheza

Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna
VEČ ...|23. 3. 2019
Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekomentarkulturavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 3. 2019
Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan

Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan

Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan
Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|18. 3. 2019
Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan
Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|17. 3. 2019
Razlaga postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto.

V tokratni oddaji smo poslušali razlago postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto.

V tokratni oddaji smo poslušali razlago postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

glasbaduhovnostkultura

O klasiki drugače

Razlaga postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto.
V tokratni oddaji smo poslušali razlago postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|17. 3. 2019
Razlaga postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto.
V tokratni oddaji smo poslušali razlago postnih pesmi: Gledam te, Zveličar mili, Marija sedem žalosti in Na sveto goro Golgoto, v drugem delu pa smo poslušali del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostkultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 3. 2019
Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Ni meje za dobre ideje

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica
Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.
VEČ ...|14. 3. 2019
Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica
Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron

Knjiga v petih knjigah

Ciceron

Knjiga v petih knjigah

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Ciceron
Knjiga v petih knjigah
VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron
Knjiga v petih knjigah

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 3. 2019
Prišla bo ptičica in bo zapela

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Prišla bo ptičica in bo zapela

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prišla bo ptičica in bo zapela
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|11. 3. 2019
Prišla bo ptičica in bo zapela
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 3. 2019
Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk

Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk
Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.
VEČ ...|10. 3. 2019
Rojaki pri svetovnem molitvenem dnevu žensk
Pri nedavnem svetovnem molitvenem dnevu žensk so bili vključeni tudi rojaki po svetu, in sicer na Švedskem, v Beneluksu in v Avstraliji. Slišali smo še novice z avstrijske Koroške ter vabila na Tabor slovenskih otrok po svetu (SSK), na Literarni natečaj Nedelje in na Koroška in Primorska pojeta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

O klasiki drugače

VEČ ...|10. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|10. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaglasba

Mladoskop

VEČ ...|8. 3. 2019
Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

kulturamladidružbaizobraževanjeinfopogovor

Mladoskop

Igrano dokumentarni film o slovenski himni
Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.
VEČ ...|8. 3. 2019
Igrano dokumentarni film o slovenski himni
Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

Nataša Ličen

kulturamladidružbaizobraževanjeinfopogovor

Od slike do besede

VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

kulturapogovorizobraževanje

Od slike do besede

Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kulturapogovorizobraževanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 3. 2019
Prišel je tisti čas ko pust prihaja v vas

Spoznali smo bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Podlehnika in Lancove vasi, Ponikovske in Zagoriške mačkare iz Dobrepoljske doline ter Ravnsk pust.

Prišel je tisti čas ko pust prihaja v vas

Spoznali smo bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Podlehnika in Lancove vasi, Ponikovske in Zagoriške mačkare iz Dobrepoljske doline ter Ravnsk pust.

kulturaglasba

Pevci zapojte, godci zagodte

Prišel je tisti čas ko pust prihaja v vas
Spoznali smo bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Podlehnika in Lancove vasi, Ponikovske in Zagoriške mačkare iz Dobrepoljske doline ter Ravnsk pust.
VEČ ...|4. 3. 2019
Prišel je tisti čas ko pust prihaja v vas
Spoznali smo bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Podlehnika in Lancove vasi, Ponikovske in Zagoriške mačkare iz Dobrepoljske doline ter Ravnsk pust.

Vesna Sever Borovnik

kulturaglasba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 3. 2019
Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman

Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

inforojakizamejstvokulturakanada

Slovencem po svetu in domovini

Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman
Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.
VEČ ...|3. 3. 2019
Celovec, Toronto, Gregorič, Corselis, Cimerman
Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokulturakanada

O klasiki drugače

VEČ ...|3. 3. 2019
Darovanjske pesmi in Sanctus.

Ustavili smo se ob darovanjskih pesmih, ter poslušali tri izjemne Sanctuse, Haydnovega, Mozartovega in Beethovnovega.

Darovanjske pesmi in Sanctus.

Ustavili smo se ob darovanjskih pesmih, ter poslušali tri izjemne Sanctuse, Haydnovega, Mozartovega in Beethovnovega.

glasbaduhovnostkultura

O klasiki drugače

Darovanjske pesmi in Sanctus.
Ustavili smo se ob darovanjskih pesmih, ter poslušali tri izjemne Sanctuse, Haydnovega, Mozartovega in Beethovnovega.
VEČ ...|3. 3. 2019
Darovanjske pesmi in Sanctus.
Ustavili smo se ob darovanjskih pesmih, ter poslušali tri izjemne Sanctuse, Haydnovega, Mozartovega in Beethovnovega.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostkultura

Via positiva

VEČ ...|28. 2. 2019
Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Via positiva

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe
Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.
VEČ ...|28. 2. 2019
Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe
Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 2. 2019
Muzikal Nune v akciji!

Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

Muzikal Nune v akciji!

Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

kulturamuzikalglasba

Kulturni utrinki

Muzikal Nune v akciji!
Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.
VEČ ...|28. 2. 2019
Muzikal Nune v akciji!
Svojo predpremiero je doživel nov muzikal Nune v akciji! producenta Jureta Franka, ki je postavil tudi slovenski različici Mamme Mie! in Briljantine. Zabavna zgodba o redovnicah z odlično glasbo in plesom.

Marjan Bunič

kulturamuzikalglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 2. 2019
Dnevi komedije v Celju

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo prihodnjo sredo začel 28. festival Dnevi komedije.

Dnevi komedije v Celju

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo prihodnjo sredo začel 28. festival Dnevi komedije.

kulturagledališčekomedija

Kulturni utrinki

Dnevi komedije v Celju
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo prihodnjo sredo začel 28. festival Dnevi komedije.
VEČ ...|27. 2. 2019
Dnevi komedije v Celju
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo prihodnjo sredo začel 28. festival Dnevi komedije.

Marjan Bunič

kulturagledališčekomedija

Od slike do besede

VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami

Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Bog z nami

Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2019
250-letnica Beethovnovega rojstva, Ulična galerija, sporazum o avtorskih pravicah

Ob prihajajoči 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo začeli obnavljati njegovo rojstno hišo v Bonnu. V Ulični galeriji bodo odprli razstavo Jerneja Stritarja Sodi knjige po platnicah. V New Yorku podpisali sporazum med slovensko in ameriško organizacijo o avtorskih delih.

250-letnica Beethovnovega rojstva, Ulična galerija, sporazum o avtorskih pravicah

Ob prihajajoči 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo začeli obnavljati njegovo rojstno hišo v Bonnu. V Ulični galeriji bodo odprli razstavo Jerneja Stritarja Sodi knjige po platnicah. V New Yorku podpisali sporazum med slovensko in ameriško organizacijo o avtorskih delih.

glasbakulturarazstava

Kulturni utrinki

250-letnica Beethovnovega rojstva, Ulična galerija, sporazum o avtorskih pravicah
Ob prihajajoči 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo začeli obnavljati njegovo rojstno hišo v Bonnu. V Ulični galeriji bodo odprli razstavo Jerneja Stritarja Sodi knjige po platnicah. V New Yorku podpisali sporazum med slovensko in ameriško organizacijo o avtorskih delih.
VEČ ...|26. 2. 2019
250-letnica Beethovnovega rojstva, Ulična galerija, sporazum o avtorskih pravicah
Ob prihajajoči 250-letnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo začeli obnavljati njegovo rojstno hišo v Bonnu. V Ulični galeriji bodo odprli razstavo Jerneja Stritarja Sodi knjige po platnicah. V New Yorku podpisali sporazum med slovensko in ameriško organizacijo o avtorskih delih.

Marjan Bunič

glasbakulturarazstava

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 2. 2019
Ljudsko v urbanem 2019

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ljudsko v urbanem 2019

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudsko v urbanem 2019
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|25. 2. 2019
Ljudsko v urbanem 2019
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|24. 2. 2019
Dve Mašni pesmi in Haydnova Nelsonmesse.

Poslušali smo predstavitev treh mašnih pesmi in dve tudi poslušali: V hišo Božjo smo dospeli in Zvonovi so zapeli. V drugem delu pa smo poslušali znamenito mašo Josepha Haydna imenovano tudi Nelsonmesse.

Dve Mašni pesmi in Haydnova Nelsonmesse.

Poslušali smo predstavitev treh mašnih pesmi in dve tudi poslušali: V hišo Božjo smo dospeli in Zvonovi so zapeli. V drugem delu pa smo poslušali znamenito mašo Josepha Haydna imenovano tudi Nelsonmesse.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Dve Mašni pesmi in Haydnova Nelsonmesse.
Poslušali smo predstavitev treh mašnih pesmi in dve tudi poslušali: V hišo Božjo smo dospeli in Zvonovi so zapeli. V drugem delu pa smo poslušali znamenito mašo Josepha Haydna imenovano tudi Nelsonmesse.
VEČ ...|24. 2. 2019
Dve Mašni pesmi in Haydnova Nelsonmesse.
Poslušali smo predstavitev treh mašnih pesmi in dve tudi poslušali: V hišo Božjo smo dospeli in Zvonovi so zapeli. V drugem delu pa smo poslušali znamenito mašo Josepha Haydna imenovano tudi Nelsonmesse.

Tadej Sadar

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 2. 2019
Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

kulturaknjigaslikarstvorestavriranje

Kulturni utrinki

Srednjeveški kodeks v Slavini
Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.
VEČ ...|24. 2. 2019
Srednjeveški kodeks v Slavini
Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

Marjan Bunič

kulturaknjigaslikarstvorestavriranje

Radijska kateheza

VEČ ...|23. 2. 2019
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

duhovnostkulturaodnosi

Radijska kateheza

Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas
VEČ ...|23. 2. 2019
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

Mateja Subotičanec

duhovnostkulturaodnosi

Naš gost

VEČ ...|23. 2. 2019
Erika Jazbar

V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.

Erika Jazbar

V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.

pogovordružbazamejstvokultura

Naš gost

Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
VEČ ...|23. 2. 2019
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.

Mateja Subotičanec

pogovordružbazamejstvokultura

Via positiva

VEČ ...|21. 2. 2019
Gregor Žakelj, grafični oblikovalec, pravi da ni uspeha brez trdega dela

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec s skoraj dvajsetletnim stažem in obsežnim spektrom kreativnih storitev, je začel kot samouk. Po več letih trdega dela in raziskovanja je postal mladi kreativec in v poznejših letih prejemnik številnih tujih in domačih nagrad ter priznanj. Zavzema se za trajnostni pristop pri vsem, kar ustvarjamo. Pravi, da je Slovenija polna navdušujočih posameznikov, da rad dela doma in ga tujina ne mika. Spodbuden je njegov odnos do dela in tudi odnosov.

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec, pravi da ni uspeha brez trdega dela

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec s skoraj dvajsetletnim stažem in obsežnim spektrom kreativnih storitev, je začel kot samouk. Po več letih trdega dela in raziskovanja je postal mladi kreativec in v poznejših letih prejemnik številnih tujih in domačih nagrad ter priznanj. Zavzema se za trajnostni pristop pri vsem, kar ustvarjamo. Pravi, da je Slovenija polna navdušujočih posameznikov, da rad dela doma in ga tujina ne mika. Spodbuden je njegov odnos do dela in tudi odnosov.

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

Via positiva

Gregor Žakelj, grafični oblikovalec, pravi da ni uspeha brez trdega dela
Gregor Žakelj, grafični oblikovalec s skoraj dvajsetletnim stažem in obsežnim spektrom kreativnih storitev, je začel kot samouk. Po več letih trdega dela in raziskovanja je postal mladi kreativec in v poznejših letih prejemnik številnih tujih in domačih nagrad ter priznanj. Zavzema se za trajnostni pristop pri vsem, kar ustvarjamo. Pravi, da je Slovenija polna navdušujočih posameznikov, da rad dela doma in ga tujina ne mika. Spodbuden je njegov odnos do dela in tudi odnosov.
VEČ ...|21. 2. 2019
Gregor Žakelj, grafični oblikovalec, pravi da ni uspeha brez trdega dela
Gregor Žakelj, grafični oblikovalec s skoraj dvajsetletnim stažem in obsežnim spektrom kreativnih storitev, je začel kot samouk. Po več letih trdega dela in raziskovanja je postal mladi kreativec in v poznejših letih prejemnik številnih tujih in domačih nagrad ter priznanj. Zavzema se za trajnostni pristop pri vsem, kar ustvarjamo. Pravi, da je Slovenija polna navdušujočih posameznikov, da rad dela doma in ga tujina ne mika. Spodbuden je njegov odnos do dela in tudi odnosov.

Nataša Ličen

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

družbapogovorkultura

Svetovalnica

Bonton
Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.
VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton
Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura

Justin Stanovnik, njegov pomen za naš čas

VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

družbaizobraževanjekulturaspomin

Justin Stanovnik, njegov pomen za naš čas

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjekulturaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 2. 2019
Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

Informativni prispevki

Pravica ugasniti življenje?
V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.
VEČ ...|19. 2. 2019
Pravica ugasniti življenje?
V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Marjana Debevec

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2019
30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

30 let Dober dan, Koroška

Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja predstavnikom manjšin, dežela Koroška odlikovala zakonca Katz, stebra kulturnega življenja v Žvabku, 30 let televizijske oddaje Dober dan, Koroška, v Buenos Airesu se je sestal medorganizacijski svet.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroškaargentina

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2019
Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaduhovnostvzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2019
Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2019
Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2019
Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Jože Bartolj

Jelka Reichamn

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2019
Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 4. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 4. 2019
Sv. Leon IX

Sv. Leon IX

Jure Sešek

duhovnost