Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura

Svetovalnica

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

družbapogovorkultura

družbapogovorkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 2. 2019
Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Marjana Debevec

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

Informativni prispevki

Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

VEČ ...|19. 2. 2019
Pravica ugasniti življenje?

V odgovor na polemike o uzakonitvi evtanazije smo na Radiu Ognjišče pripravili javno okroglo mizo, na kateri smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

odnosiizobraževanjekulturazdravstvopolitika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 2. 2019
Od kod s pa dekle ti doma

V oddaji smo poslušali odlomke s koncerta, ki so ga konec januarja pripravili ljudski pevci iz Tuhinjske doline.

Od kod s pa dekle ti doma

V oddaji smo poslušali odlomke s koncerta, ki so ga konec januarja pripravili ljudski pevci iz Tuhinjske doline.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Od kod s pa dekle ti doma

V oddaji smo poslušali odlomke s koncerta, ki so ga konec januarja pripravili ljudski pevci iz Tuhinjske doline.

VEČ ...|18. 2. 2019
Od kod s pa dekle ti doma

V oddaji smo poslušali odlomke s koncerta, ki so ga konec januarja pripravili ljudski pevci iz Tuhinjske doline.

glasbakultura

glasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 2. 2019
Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

Alen Salihović

gradoviinfoizobraževanjepogovornaravakultura

Informativni prispevki

Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

VEČ ...|18. 2. 2019
Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

gradoviinfoizobraževanjepogovornaravakultura

gradoviinfoizobraževanjepogovornaravakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

inforojakikultura

inforojakikultura

O klasiki drugače

VEČ ...|17. 2. 2019
Razlaga mašnih pesmi; Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni.

V prvem delu smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in poslušali dve, Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni. V drugem pa smo poslušali Mozartovo mašo v C duru imenovano tudi Credo messe.

Razlaga mašnih pesmi; Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni.

V prvem delu smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in poslušali dve, Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni. V drugem pa smo poslušali Mozartovo mašo v C duru imenovano tudi Credo messe.

Tadej Sadar

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga mašnih pesmi; Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni.

V prvem delu smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in poslušali dve, Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni. V drugem pa smo poslušali Mozartovo mašo v C duru imenovano tudi Credo messe.

VEČ ...|17. 2. 2019
Razlaga mašnih pesmi; Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni.

V prvem delu smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in poslušali dve, Pred Tabo na kolenih in Tebe molit, Oče večni. V drugem pa smo poslušali Mozartovo mašo v C duru imenovano tudi Credo messe.

duhovnostglasbakultura

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Informativni prispevki

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 2. 2019
Štigličeva nagrada Zdravku Barišiču - Avgust Ipavec - 200 let Ignacija Orožna - Ptuj za EPK

Nagrado Franceta Štiglica Društva slovenskih režiserjev letos prejme Zdravko Barišič. Predstavitev ljudske simfonične pesnitve BARVE ZELENEGA SMARAGDA Avgusta Ipavca, bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri, v dvorani župnijskega doma, v Dolu pri Ljubljani.Ob 200-letnici rojstva avtorja znamenite Celske kronike Ignacija Orožna, so o njem v knjižnici v Celju pripravili razstavo. Župani občin Spodnjega Podravja so se seznanili z namero Mestne občine Ptuj, da se skupaj z drugimi občinami poda v bitko za naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

Štigličeva nagrada Zdravku Barišiču - Avgust Ipavec - 200 let Ignacija Orožna - Ptuj za EPK

Nagrado Franceta Štiglica Društva slovenskih režiserjev letos prejme Zdravko Barišič. Predstavitev ljudske simfonične pesnitve BARVE ZELENEGA SMARAGDA Avgusta Ipavca, bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri, v dvorani župnijskega doma, v Dolu pri Ljubljani.Ob 200-letnici rojstva avtorja znamenite Celske kronike Ignacija Orožna, so o njem v knjižnici v Celju pripravili razstavo. Župani občin Spodnjega Podravja so se seznanili z namero Mestne občine Ptuj, da se skupaj z drugimi občinami poda v bitko za naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Štigličeva nagrada Zdravku Barišiču - Avgust Ipavec - 200 let Ignacija Orožna - Ptuj za EPK

Nagrado Franceta Štiglica Društva slovenskih režiserjev letos prejme Zdravko Barišič. Predstavitev ljudske simfonične pesnitve BARVE ZELENEGA SMARAGDA Avgusta Ipavca, bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri, v dvorani župnijskega doma, v Dolu pri Ljubljani.Ob 200-letnici rojstva avtorja znamenite Celske kronike Ignacija Orožna, so o njem v knjižnici v Celju pripravili razstavo. Župani občin Spodnjega Podravja so se seznanili z namero Mestne občine Ptuj, da se skupaj z drugimi občinami poda v bitko za naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

VEČ ...|13. 2. 2019
Štigličeva nagrada Zdravku Barišiču - Avgust Ipavec - 200 let Ignacija Orožna - Ptuj za EPK

Nagrado Franceta Štiglica Društva slovenskih režiserjev letos prejme Zdravko Barišič. Predstavitev ljudske simfonične pesnitve BARVE ZELENEGA SMARAGDA Avgusta Ipavca, bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri, v dvorani župnijskega doma, v Dolu pri Ljubljani.Ob 200-letnici rojstva avtorja znamenite Celske kronike Ignacija Orožna, so o njem v knjižnici v Celju pripravili razstavo. Župani občin Spodnjega Podravja so se seznanili z namero Mestne občine Ptuj, da se skupaj z drugimi občinami poda v bitko za naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

kultura

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 2. 2019
Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

prof. dr. Stane Granda

družbakulturapolitika

Komentar Časnik.si

Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

VEČ ...|13. 2. 2019
Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

družbakulturapolitika

družbakulturapolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

dediščinaizročilokulturadružba

Od slike do besede

VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad

Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Zamrznjena pomlad

Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Zamrznjena pomlad

Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad

Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

izobraževanjekultura

izobraževanjekultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

Tanja Dominko

družbapogovorpolitikakultura

Spoznanje več, predsodek manj

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

družbapogovorpolitikakultura

družbapogovorpolitikakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 2. 2019
Micika v pungardi rožce sadi

V oddaji o ljudski glasbi smo se s pesmijo podali v Prekmurje. Nastopili so ljudski pevci iz Gomilice, ljudske pevke iz Črenšovcev ter Mirko Šernek in godec Štefan Kavaš iz Črenšovcev.

Micika v pungardi rožce sadi

V oddaji o ljudski glasbi smo se s pesmijo podali v Prekmurje. Nastopili so ljudski pevci iz Gomilice, ljudske pevke iz Črenšovcev ter Mirko Šernek in godec Štefan Kavaš iz Črenšovcev.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Micika v pungardi rožce sadi

V oddaji o ljudski glasbi smo se s pesmijo podali v Prekmurje. Nastopili so ljudski pevci iz Gomilice, ljudske pevke iz Črenšovcev ter Mirko Šernek in godec Štefan Kavaš iz Črenšovcev.

VEČ ...|11. 2. 2019
Micika v pungardi rožce sadi

V oddaji o ljudski glasbi smo se s pesmijo podali v Prekmurje. Nastopili so ljudski pevci iz Gomilice, ljudske pevke iz Črenšovcev ter Mirko Šernek in godec Štefan Kavaš iz Črenšovcev.

glasbakultura

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

kultura

kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 2. 2019
Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

VEČ ...|10. 2. 2019
Izseljenske učiteljice, Mario Gariup, Vinko Ovijač

Učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini v Argentini in Avstraliji so velike ambasadorke Slovenije in so zelo zaslužne za ohranjanje kulture in jezika. Nedavno so se v Ljubljani udeležile seminarja, naše sogovornice so bile: Cecilija Jarc, Sonja Dimnik, Tatjana Rožanec, Nataša Grohar, Marija Ana Komovc in Daniela Jones. Spomnili smo se pokojnega duhovnika Maria Gariupa iz Kanalske doline in Vinka Ovijača, rojaka iz Sydneyja v Avstraliji.

inforojakizamejstvokultura

inforojakizamejstvokultura

O klasiki drugače

VEČ ...|10. 2. 2019
Tri mašne pesmi in Dominicus messe.

Poslušali smo tri mašne pesmi in jih tudi pobližje spoznali, ter Mozartovo mašo, ki jo poznamo tudi pod imenom Dominicus messe.

Tri mašne pesmi in Dominicus messe.

Poslušali smo tri mašne pesmi in jih tudi pobližje spoznali, ter Mozartovo mašo, ki jo poznamo tudi pod imenom Dominicus messe.

Tadej Sadar

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri mašne pesmi in Dominicus messe.

Poslušali smo tri mašne pesmi in jih tudi pobližje spoznali, ter Mozartovo mašo, ki jo poznamo tudi pod imenom Dominicus messe.

VEČ ...|10. 2. 2019
Tri mašne pesmi in Dominicus messe.

Poslušali smo tri mašne pesmi in jih tudi pobližje spoznali, ter Mozartovo mašo, ki jo poznamo tudi pod imenom Dominicus messe.

glasbakulturaduhovnost

glasbakulturaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Nataša Ličen

izobraževanjekulturapogovorspomin

Naš gost

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

izobraževanjekulturapogovorspomin

izobraževanjekulturapogovorspomin

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 2. 2019
Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

Jure Sešek

mladiotrocivzgojaglasbakultura

Sobotna iskrica

Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

VEČ ...|9. 2. 2019
Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

mladiotrocivzgojaglasbakultura

mladiotrocivzgojaglasbakultura

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 2. 2019
Aktualna pohodniška vabila

Telesna kultura in kulturni dan gresta lahko lepo skupaj. Dokaz za to so številni petkovi Prešernovi pohodi. V Vabilu na pot smo omenili tudi Pot kulturne dediščine, lahko se odpravite na nočni pohod do Valvazorjevega doma, v nedeljo pa vas vabijo na Skiatlon v Tamar.

Aktualna pohodniška vabila

Telesna kultura in kulturni dan gresta lahko lepo skupaj. Dokaz za to so številni petkovi Prešernovi pohodi. V Vabilu na pot smo omenili tudi Pot kulturne dediščine, lahko se odpravite na nočni pohod do Valvazorjevega doma, v nedeljo pa vas vabijo na Skiatlon v Tamar.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

Aktualna pohodniška vabila

Telesna kultura in kulturni dan gresta lahko lepo skupaj. Dokaz za to so številni petkovi Prešernovi pohodi. V Vabilu na pot smo omenili tudi Pot kulturne dediščine, lahko se odpravite na nočni pohod do Valvazorjevega doma, v nedeljo pa vas vabijo na Skiatlon v Tamar.

VEČ ...|8. 2. 2019
Aktualna pohodniška vabila

Telesna kultura in kulturni dan gresta lahko lepo skupaj. Dokaz za to so številni petkovi Prešernovi pohodi. V Vabilu na pot smo omenili tudi Pot kulturne dediščine, lahko se odpravite na nočni pohod do Valvazorjevega doma, v nedeljo pa vas vabijo na Skiatlon v Tamar.

naravašport

naravašport

Svetovalnica

VEČ ...|8. 2. 2019
Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

Mateja Feltrin Novljan

družbakultura

Svetovalnica

Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

VEČ ...|8. 2. 2019
Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

družbakultura

družbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 2. 2019
Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

VEČ ...|8. 2. 2019
Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

kultura

kultura

Via positiva

VEČ ...|7. 2. 2019
Unikatne knjige za otroke

Uspešno in inovativno zgodbo ustavrjajo v podjetju Hurra Studios. Drugi alstnik in direktor Rado Daradan je predstavil ustvarjanje unikatnih knjig za otroke. Slišali smo, kdo so Mali junaki, od kod zamisel za podjetje in kako ter s kakšnim poslovnim odnosom so uspeli na globalnem trgu.

Unikatne knjige za otroke

Uspešno in inovativno zgodbo ustavrjajo v podjetju Hurra Studios. Drugi alstnik in direktor Rado Daradan je predstavil ustvarjanje unikatnih knjig za otroke. Slišali smo, kdo so Mali junaki, od kod zamisel za podjetje in kako ter s kakšnim poslovnim odnosom so uspeli na globalnem trgu.

Nataša Ličen

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

Via positiva

Unikatne knjige za otroke

Uspešno in inovativno zgodbo ustavrjajo v podjetju Hurra Studios. Drugi alstnik in direktor Rado Daradan je predstavil ustvarjanje unikatnih knjig za otroke. Slišali smo, kdo so Mali junaki, od kod zamisel za podjetje in kako ter s kakšnim poslovnim odnosom so uspeli na globalnem trgu.

VEČ ...|7. 2. 2019
Unikatne knjige za otroke

Uspešno in inovativno zgodbo ustavrjajo v podjetju Hurra Studios. Drugi alstnik in direktor Rado Daradan je predstavil ustvarjanje unikatnih knjig za otroke. Slišali smo, kdo so Mali junaki, od kod zamisel za podjetje in kako ter s kakšnim poslovnim odnosom so uspeli na globalnem trgu.

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

mladivzgojaizobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 2. 2019
Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

Nataša Ličen

idejeinovativnostkultura

Ni meje za dobre ideje

Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

VEČ ...|7. 2. 2019
Starši lahko sooblikujejo knjige za svoje otroke

Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.

idejeinovativnostkultura

idejeinovativnostkultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družba

Zakladi naše dediščine

Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi

Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

dediščinaizročilokultura družba

dediščinaizročilokultura družba

Naš pogled

VEČ ...|5. 2. 2019
Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

VEČ ...|5. 2. 2019
Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

komentarJože Bartolj

komentarJože Bartolj

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 2. 2019
Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

VEČ ...|4. 2. 2019
Mat Marija svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte nam je prinesla terenske posnetke s svečniškega koledovanja s Štajerske. Avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik je del poti spremljala kvartet Grča z Dobrne in člane mešanega cerkvenega zbora Vitanje.

glasbakultura

glasbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 2. 2019
Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

Petra Stopar

duhovnostpogovorkultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

VEČ ...|3. 2. 2019
Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

duhovnostpogovorkultura

duhovnostpogovorkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 2. 2019
Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

Matjaž Merljak

inforojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

VEČ ...|3. 2. 2019
Govorniški natečaj, Novoletno srečanje, Kulturni praznik

Med mladimi na avstrijskem Koroškem že od leta 1989 poteka Govorniški natečaj, več o letošnjem in prvonagrajeni govor ste slišali v oddaji; govorili smo še 49. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Tolminu - pogovarjali smo se z županom Urošem Brežanom; slišali ste še o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah, nekaj vabil in o sklepu seminarja za izseljenske učiteljice.

inforojakizamejstvokultura

inforojakizamejstvokultura

O klasiki drugače

VEČ ...|3. 2. 2019
Mozartova maša v c molu imenovana tudi Weisenhaus-messe.

Tokrat smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in Mozartovo mašo v c molu imenovano tudi Weisenhaus-messe.

Mozartova maša v c molu imenovana tudi Weisenhaus-messe.

Tokrat smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in Mozartovo mašo v c molu imenovano tudi Weisenhaus-messe.

Tadej Sadar

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Mozartova maša v c molu imenovana tudi Weisenhaus-messe.

Tokrat smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in Mozartovo mašo v c molu imenovano tudi Weisenhaus-messe.

VEČ ...|3. 2. 2019
Mozartova maša v c molu imenovana tudi Weisenhaus-messe.

Tokrat smo poslušali razlago treh mašnih pesmi in Mozartovo mašo v c molu imenovano tudi Weisenhaus-messe.

duhovnostglasbakultura

duhovnostglasbakultura

Iz Betanije

VEČ ...|1. 2. 2019
Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturaduhovnost

Iz Betanije

Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

VEČ ...|1. 2. 2019
Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

izobraževanjekulturaduhovnost

izobraževanjekulturaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2019
Dekliški zbor sv. Stanislava povabljen na konferenco ameriških dirigentov

Dekliški zbor sv. Stanislava, ki ga vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, je kot eden izmed štirih neameriških pevskih sestavov prejel vabilo ameriške Nacionalne zborovske konference v Kansas Cityju. Dekliški zbor je šele drugi slovenski zbor s to možnostjo, kar je veliko priznanje.

Dekliški zbor sv. Stanislava povabljen na konferenco ameriških dirigentov

Dekliški zbor sv. Stanislava, ki ga vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, je kot eden izmed štirih neameriških pevskih sestavov prejel vabilo ameriške Nacionalne zborovske konference v Kansas Cityju. Dekliški zbor je šele drugi slovenski zbor s to možnostjo, kar je veliko priznanje.

Nataša Ličen

infokultura

Informativni prispevki

Dekliški zbor sv. Stanislava povabljen na konferenco ameriških dirigentov

Dekliški zbor sv. Stanislava, ki ga vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, je kot eden izmed štirih neameriških pevskih sestavov prejel vabilo ameriške Nacionalne zborovske konference v Kansas Cityju. Dekliški zbor je šele drugi slovenski zbor s to možnostjo, kar je veliko priznanje.

VEČ ...|31. 1. 2019
Dekliški zbor sv. Stanislava povabljen na konferenco ameriških dirigentov

Dekliški zbor sv. Stanislava, ki ga vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, je kot eden izmed štirih neameriških pevskih sestavov prejel vabilo ameriške Nacionalne zborovske konference v Kansas Cityju. Dekliški zbor je šele drugi slovenski zbor s to možnostjo, kar je veliko priznanje.

infokultura

infokultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 1. 2019
Maribor je naš v Ljubljani, sklep - ZDSLU razstava v Berlinu - Prešernov semenj v Kranju

S predstavo Somrak bogov v režiji Daliborja Matanića se bo v Cankarjevem domu končal Festival Maribor je naš. Z izborom opernih, plesnih in gledaliških uspešnic mariborskega ansambla je osrednji slovenski kulturni hram počastil 100-letnico mariborskega gledališča. Zveza društev Slovenskih likovnih umetnikov skupaj s Kulturnim centrom SKICA v Berlinu, ta petek, organizirali slikarsko razstavo »ZAZNAVANJE PROSTORA«, treh priznanih slovenskih slikarjev, Igorja Banfija, Črtomirja Freliha in Maše Gala. Na slovenski kulturni praznik 8. februarja se bo v povezavi s Francetom Prešernom Kranj znova trudil postati središče Slovenije. Na tradicionalni prireditvi Prešernov smenj v Kranju pričakujejo 20.000 obiskovalcev, ki bodo podoživeli čas Franceta Prešerna in obiskali hrame kulture.

Maribor je naš v Ljubljani, sklep - ZDSLU razstava v Berlinu - Prešernov semenj v Kranju

S predstavo Somrak bogov v režiji Daliborja Matanića se bo v Cankarjevem domu končal Festival Maribor je naš. Z izborom opernih, plesnih in gledaliških uspešnic mariborskega ansambla je osrednji slovenski kulturni hram počastil 100-letnico mariborskega gledališča. Zveza društev Slovenskih likovnih umetnikov skupaj s Kulturnim centrom SKICA v Berlinu, ta petek, organizirali slikarsko razstavo »ZAZNAVANJE PROSTORA«, treh priznanih slovenskih slikarjev, Igorja Banfija, Črtomirja Freliha in Maše Gala. Na slovenski kulturni praznik 8. februarja se bo v povezavi s Francetom Prešernom Kranj znova trudil postati središče Slovenije. Na tradicionalni prireditvi Prešernov smenj v Kranju pričakujejo 20.000 obiskovalcev, ki bodo podoživeli čas Franceta Prešerna in obiskali hrame kulture.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Maribor je naš v Ljubljani, sklep - ZDSLU razstava v Berlinu - Prešernov semenj v Kranju

S predstavo Somrak bogov v režiji Daliborja Matanića se bo v Cankarjevem domu končal Festival Maribor je naš. Z izborom opernih, plesnih in gledaliških uspešnic mariborskega ansambla je osrednji slovenski kulturni hram počastil 100-letnico mariborskega gledališča. Zveza društev Slovenskih likovnih umetnikov skupaj s Kulturnim centrom SKICA v Berlinu, ta petek, organizirali slikarsko razstavo »ZAZNAVANJE PROSTORA«, treh priznanih slovenskih slikarjev, Igorja Banfija, Črtomirja Freliha in Maše Gala. Na slovenski kulturni praznik 8. februarja se bo v povezavi s Francetom Prešernom Kranj znova trudil postati središče Slovenije. Na tradicionalni prireditvi Prešernov smenj v Kranju pričakujejo 20.000 obiskovalcev, ki bodo podoživeli čas Franceta Prešerna in obiskali hrame kulture.

VEČ ...|30. 1. 2019
Maribor je naš v Ljubljani, sklep - ZDSLU razstava v Berlinu - Prešernov semenj v Kranju

S predstavo Somrak bogov v režiji Daliborja Matanića se bo v Cankarjevem domu končal Festival Maribor je naš. Z izborom opernih, plesnih in gledaliških uspešnic mariborskega ansambla je osrednji slovenski kulturni hram počastil 100-letnico mariborskega gledališča. Zveza društev Slovenskih likovnih umetnikov skupaj s Kulturnim centrom SKICA v Berlinu, ta petek, organizirali slikarsko razstavo »ZAZNAVANJE PROSTORA«, treh priznanih slovenskih slikarjev, Igorja Banfija, Črtomirja Freliha in Maše Gala. Na slovenski kulturni praznik 8. februarja se bo v povezavi s Francetom Prešernom Kranj znova trudil postati središče Slovenije. Na tradicionalni prireditvi Prešernov smenj v Kranju pričakujejo 20.000 obiskovalcev, ki bodo podoživeli čas Franceta Prešerna in obiskali hrame kulture.

kultura

kultura

Iz Betanije

VEČ ...|30. 1. 2019
Simboli v Svetem pismu in razumevanje

Simboli v Svetem pismu in razumevanje

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturaduhovnost

Iz Betanije

Simboli v Svetem pismu in razumevanje

VEČ ...|30. 1. 2019
Simboli v Svetem pismu in razumevanje

izobraževanjekulturaduhovnost

izobraževanjekulturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine

Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

izročiloizobraževanjedediščinakultura

izročiloizobraževanjedediščinakultura

Od slike do besede

VEČ ...|29. 1. 2019
Prevajalec Svetega pisma

Od slike do besede

Prevajalec Svetega pisma

VEČ ...|29. 1. 2019

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 1. 2019
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Marjan Bunič

pogovorevtanazijadružbaodnosiduhovnostsmrt

Kultura odnosov

Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

VEČ ...|29. 1. 2019
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

pogovorevtanazijadružbaodnosiduhovnostsmrt

pogovorevtanazijadružbaodnosiduhovnostsmrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 1. 2019
Branko Cestnik o aktualnem v družbi

Gostili smo patra klaretinca Branka Cestnika, ki pokomentiral nekaj trenutno najbolj vročih družbenih, cerkvenih in političnih tem.

Branko Cestnik o aktualnem v družbi

Gostili smo patra klaretinca Branka Cestnika, ki pokomentiral nekaj trenutno najbolj vročih družbenih, cerkvenih in političnih tem.

Jože Bartolj

Branko Cestnikdružbakulturakomentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik o aktualnem v družbi

Gostili smo patra klaretinca Branka Cestnika, ki pokomentiral nekaj trenutno najbolj vročih družbenih, cerkvenih in političnih tem.

VEČ ...|28. 1. 2019
Branko Cestnik o aktualnem v družbi

Gostili smo patra klaretinca Branka Cestnika, ki pokomentiral nekaj trenutno najbolj vročih družbenih, cerkvenih in političnih tem.

Branko Cestnikdružbakulturakomentarpolitika

Branko Cestnikdružbakulturakomentarpolitika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 1. 2019
Mnoga leta srečni bili

Večglasje je tako ena od osnovnih prepoznavnosti slovenske pevske tradicije. Enoglasno se na Slovenskem pojejo pesmi, ki so bolj intimne narave in jih pojejo posamezniki. Posebno obliko dvoglasja srečamo v Prekmurju in Reziji, sicer pa imamo v našem izročilu primere dvoglasnega petja, če sta bili pri snemanju navzoči dve pevki, oziroma dva pevca. Takšne primere dvoglasnega petja smo izbrali za tokratno oddajo.

Mnoga leta srečni bili

Večglasje je tako ena od osnovnih prepoznavnosti slovenske pevske tradicije. Enoglasno se na Slovenskem pojejo pesmi, ki so bolj intimne narave in jih pojejo posamezniki. Posebno obliko dvoglasja srečamo v Prekmurju in Reziji, sicer pa imamo v našem izročilu primere dvoglasnega petja, če sta bili pri snemanju navzoči dve pevki, oziroma dva pevca. Takšne primere dvoglasnega petja smo izbrali za tokratno oddajo.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mnoga leta srečni bili

Večglasje je tako ena od osnovnih prepoznavnosti slovenske pevske tradicije. Enoglasno se na Slovenskem pojejo pesmi, ki so bolj intimne narave in jih pojejo posamezniki. Posebno obliko dvoglasja srečamo v Prekmurju in Reziji, sicer pa imamo v našem izročilu primere dvoglasnega petja, če sta bili pri snemanju navzoči dve pevki, oziroma dva pevca. Takšne primere dvoglasnega petja smo izbrali za tokratno oddajo.

VEČ ...|28. 1. 2019
Mnoga leta srečni bili

Večglasje je tako ena od osnovnih prepoznavnosti slovenske pevske tradicije. Enoglasno se na Slovenskem pojejo pesmi, ki so bolj intimne narave in jih pojejo posamezniki. Posebno obliko dvoglasja srečamo v Prekmurju in Reziji, sicer pa imamo v našem izročilu primere dvoglasnega petja, če sta bili pri snemanju navzoči dve pevki, oziroma dva pevca. Takšne primere dvoglasnega petja smo izbrali za tokratno oddajo.

glasbakultura

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 1. 2019
Katja Konvalinka o nagradi Sama Smrkolja prejme jo tenorist Matjaž Stopinšek

Slovensko komorno glasbeno gledališče bo podelilo že 11. nagrado Sama Smerkolja – edino nagrado za operne pevce. Nagrajenec za leto 2018 je tenorist Matjaž Stopinšek. Podelitev nagrade bo 29. 1. 2019 ob 20.00 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata.

Katja Konvalinka o nagradi Sama Smrkolja prejme jo tenorist Matjaž Stopinšek

Slovensko komorno glasbeno gledališče bo podelilo že 11. nagrado Sama Smerkolja – edino nagrado za operne pevce. Nagrajenec za leto 2018 je tenorist Matjaž Stopinšek. Podelitev nagrade bo 29. 1. 2019 ob 20.00 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata.

Jože Bartolj

kulturaKatja Konvalinkakomorno glasbeno gledališčeMatjaž Stopinšeknagrada Sama Smrkolja

Kulturni utrinki

Katja Konvalinka o nagradi Sama Smrkolja prejme jo tenorist Matjaž Stopinšek

Slovensko komorno glasbeno gledališče bo podelilo že 11. nagrado Sama Smerkolja – edino nagrado za operne pevce. Nagrajenec za leto 2018 je tenorist Matjaž Stopinšek. Podelitev nagrade bo 29. 1. 2019 ob 20.00 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata.

VEČ ...|28. 1. 2019
Katja Konvalinka o nagradi Sama Smrkolja prejme jo tenorist Matjaž Stopinšek

Slovensko komorno glasbeno gledališče bo podelilo že 11. nagrado Sama Smerkolja – edino nagrado za operne pevce. Nagrajenec za leto 2018 je tenorist Matjaž Stopinšek. Podelitev nagrade bo 29. 1. 2019 ob 20.00 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata.

kulturaKatja Konvalinkakomorno glasbeno gledališčeMatjaž Stopinšeknagrada Sama Smrkolja

kulturaKatja Konvalinkakomorno glasbeno gledališčeMatjaž Stopinšeknagrada Sama Smrkolja

O klasiki drugače

VEČ ...|27. 1. 2019
Slovo od božičnega časa.

S tremi pesmimi smo se poslovili ob božičnega časa. V drugem delu pa smo poslušali Pastoralo na temo rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa, skladatelja Marka Charpentiera.

Slovo od božičnega časa.

S tremi pesmimi smo se poslovili ob božičnega časa. V drugem delu pa smo poslušali Pastoralo na temo rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa, skladatelja Marka Charpentiera.

Tadej Sadar

božičglasbakultura

O klasiki drugače

Slovo od božičnega časa.

S tremi pesmimi smo se poslovili ob božičnega časa. V drugem delu pa smo poslušali Pastoralo na temo rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa, skladatelja Marka Charpentiera.

VEČ ...|27. 1. 2019
Slovo od božičnega časa.

S tremi pesmimi smo se poslovili ob božičnega časa. V drugem delu pa smo poslušali Pastoralo na temo rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa, skladatelja Marka Charpentiera.

božičglasbakultura

božičglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 1. 2019
Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Jože Bartolj

Peter KrečičMarija Brenčič JelenAleksander IgliračBlaznikov večerkultura

Kulturni utrinki

Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

VEČ ...|23. 1. 2019
Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Peter KrečičMarija Brenčič JelenAleksander IgliračBlaznikov večerkultura

Peter KrečičMarija Brenčič JelenAleksander IgliračBlaznikov večerkultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi

Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2019
Spoštovanje do soljudi

Gostili smo strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala na vprašanja o bontonu.

Spoštovanje do soljudi

Gostili smo strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala na vprašanja o bontonu.

Marjan Bunič

svetovanjepogovorkultura

Svetovalnica

Spoštovanje do soljudi

Gostili smo strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala na vprašanja o bontonu.

VEČ ...|22. 1. 2019
Spoštovanje do soljudi

Gostili smo strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk, ki je odgovarjala na vprašanja o bontonu.

svetovanjepogovorkultura

svetovanjepogovorkultura

Od slike do besede

VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza

Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza

Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Mateja Subotičanec

kulturaizobraževanje

Od slike do besede

Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza

Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza

Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

kulturaizobraževanje

kulturaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Jože Bartolj

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Kulturni utrinki

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 1. 2019
Lepo mi poje

V oddaji smo predvajali odlomke s prireditve, ki so jo konec decembra pripravile pevke Ragle iz Trebnjega. Na njihovem tematskem koncertu so odmevali napevi o zvonovih.

Lepo mi poje

V oddaji smo predvajali odlomke s prireditve, ki so jo konec decembra pripravile pevke Ragle iz Trebnjega. Na njihovem tematskem koncertu so odmevali napevi o zvonovih.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Lepo mi poje

V oddaji smo predvajali odlomke s prireditve, ki so jo konec decembra pripravile pevke Ragle iz Trebnjega. Na njihovem tematskem koncertu so odmevali napevi o zvonovih.

VEČ ...|21. 1. 2019
Lepo mi poje

V oddaji smo predvajali odlomke s prireditve, ki so jo konec decembra pripravile pevke Ragle iz Trebnjega. Na njihovem tematskem koncertu so odmevali napevi o zvonovih.

glasbakultura

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2019
V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

Jože Bartolj

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

Kulturni utrinki

V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

VEČ ...|21. 1. 2019
V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

O klasiki drugače

VEČ ...|20. 1. 2019
Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.

Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.

Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

Tadej Sadar

božičduhovnostglasbaizobraževanjekultura

O klasiki drugače

Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.

Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

VEČ ...|20. 1. 2019
Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.

Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

božičduhovnostglasbaizobraževanjekultura

božičduhovnostglasbaizobraževanjekultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 1. 2019
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik

Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik

Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

Tone Gorjup

družbaspominkulturavzgoja

Graditelji slovenskega doma

Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik

Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

VEČ ...|20. 1. 2019
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik

Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

družbaspominkulturavzgoja

družbaspominkulturavzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Moja zgodba

VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Jože Bartolj

Franc Rozmandnevnik iz ruske frontespomin

Duhovna misel

VEČ ...|19. 2. 2019
Spominjati se, kar je Bog storil

Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali? (Mr 8, 17-19)

Spominjati se, kar je Bog storil

Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali? (Mr 8, 17-19)

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 2. 2019
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2019
Novomeški sakralni abonma

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki deluje v okviru škofijskega Zavoda Friderika Ireneja Baraga v letu 2019 začenja z novim projektom, Novomeškim sakralnim abonmajem, s katerim Novo mesto stopa ob bok drugim evropskim mestom.Prvi koncert bo že jutri v sredo 20. februarja ob 18. 30.

Novomeški sakralni abonma

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki deluje v okviru škofijskega Zavoda Friderika Ireneja Baraga v letu 2019 začenja z novim projektom, Novomeškim sakralnim abonmajem, s katerim Novo mesto stopa ob bok drugim evropskim mestom.Prvi koncert bo že jutri v sredo 20. februarja ob 18. 30.

Jože Bartolj

novomeški sakralni abonmaMatej BurgerMarko Brodarič

Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 2. 2019
Zdaj je čas za rez sadnega drevja

Kako se rezi lotiti, s katerimi sadnimi vrstami najprej začeti, je svetoval Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec.

Zdaj je čas za rez sadnega drevja

Kako se rezi lotiti, s katerimi sadnimi vrstami najprej začeti, je svetoval Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura