Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?

So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.

dr. Irena Preložnik Zupan

Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Marija, zdravje bolnikov

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Vsi bolniki imajo pravico do varnosti

Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom

V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.

Marija, pomagaj nam sleherni čas

Majska kateheza za bolnike bo v sozvočju z Marijo.

Bolniki in Gospodovo trpljenje

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Drugi pogled - s. Emanuela Žerdin: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.

Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa

Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Združenje Onko net pripravilo okroglo mizo: Zaradi bolezni še ob socialno varnost?

Več strokovnjakov je na nedavni okrogli mizi z naslovom »Zaradi bolezni še ob socialno varnost?« opozorilo na težave in izzive, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom. Izpostavili so predvsem potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze. Okroglo mizo je pripravilo Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET. Več o tem pa v pogovoru s predsednico združenja Onko Net Kristino Modic in predsednico združenja Europa Donna Tanjo Španić.

O podhranjenosti

Z nami je bila družinska zdravnica dr. Milena Blaž Kovač, govorili pa smo o podhranjenosti, ki je v času izobilja poseben izziv. Ob dveh milijardah pretežkih ljudi po svetu je namreč samo v Evropi kar 33 milijonov podhranjenih. Govorili smo o pravilni prehranski obravnavi, ki je ključ do zdravja oziroma predstavlja podporo zdravljenju pri bolnikih.

Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici

Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.

pridiga nadskof Cvikl bolniki invalidi Puscava

Romanje bolnikov na Brezje, praznovanje svetega Vida, duhovniški dan na Ptujski Gori

Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.

Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga

Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Miro Šlibar - Bolniki so del telesa Cerkve

V današnji misijonski Svetovalnici smo gostili bolniškega duhovnika in lurškega kaplana msgr. Mira Šlibarja. V luči glavne teme današnjega dne je razmišljal o bolnikih, ki so del telesa Cerkve. Začel je z mislijo, da moramo vedno znova razumeti kako drobni smo pred veličino Gospoda. Tudi prek pričevanj poslušalk smo spoznavali kako prav je biti blizu bolnim, kako se moramo truditi, da jim stojimo ob strani, jih razumemo in sprejemamo. Dotaknili smo se hospica, opravljanja duhovniške službe v bolnišnicah, strahu pred obiskom duhovnika ali prejemom zakramenta bolniškega maziljenja. Skozi mnoge odgovore se je zrcalila predvsem moč molitve in pomembnost bližine!

6. Misijonski pogovor: Bolj kot izginja ta svet, bolj je v človeku prisotno hrepenenje po duhovnosti!

V sklepnem dejanju predzadnjega dne letošnjega Radijskega misijona smo se znova ustavili ob osrednji temi misijonskega petka, ob spoznanju, da so bolniki del telesa Cerkve. To ni bilo vprašanje, bila je trditev! Trditev, ki se je mnogi zavedajo in trdo delajo zanjo, tudi zato, da bi se vsi zavedali te resnice.

6. Misijonski nagovor: msgr. Miro Šlibar - Bolniki so del telesa Cerkve

V osrednjem nagovoru petkovega misijonskega dne nas nagovarja bolniški duhovnik in lurški kaplan msgr. Miro Šlibar. Prek bogate duhovniške poti, ki jo je v treh desetletjih in več prehodil prav med bolniki, je pravi, da nas opogumlja v spoznanju "Bolniki so del Cerkve".

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

msgr. Miro Šlibar - Bolniki so del telesa Cerkve

V današnji misijonski Svetovalnici smo gostili bolniškega duhovnika in lurškega kaplana msgr. Mira Šlibarja. V luči glavne teme današnjega dne je razmišljal o bolnikih, ki so del telesa Cerkve. Začel je z mislijo, da moramo vedno znova razumeti kako drobni smo pred veličino Gospoda. Tudi prek pričevanj poslušalk smo spoznavali kako prav je biti blizu bolnim, kako se moramo truditi, da jim stojimo ob strani, jih razumemo in sprejemamo. Dotaknili smo se hospica, opravljanja duhovniške službe v bolnišnicah, strahu pred obiskom duhovnika ali prejemom zakramenta bolniškega maziljenja. Skozi mnoge odgovore se je zrcalila predvsem moč molitve in pomembnost bližine!