Ob 20 - letnici delovanja smo govorili s  strokovno sodelavko Društva prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote Janjo Završnik, in sicer o pomenu bodočega novega zavetišča v Ljubljani, o grobu, ki ga imajo za brezdomce na Žalah in kakšno pomoč potrebujejo za svoje delovanje. 

Večini med nami je samoumevno, da imamo dom. Da imamo sobo, posteljo, hladilnik in ljudi, s katerimi živim. To žal ne velja za brezdomce, za katere v Ljubljan že 20 let skrbijo v Društvu prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote. Kako so v teh letih uspeli razviti celostno pomoč, nam je povedala strokovna sodelavka Janja Završnik.

Naš gost, psihoterapevt in supervizor dr. Bogdan Polajner, zato zagovarja t.i. avtoritativno-demokratični vzgojni slog, ki združuje brezpogojno ljubezen in varnost s trdnim postavljanjem meja. Ostali trije dejavniki -  okolje, vrstniki in genetika - pa ustvarjajo tako pritisk kakor pozitiven vpliv na oblikovanje človekove osebnosti. 

Nekatere smernice za oblikovalce politik, izobraževalne in zdravstvene oblasti ter strokovnjake za vrtčevsko dobo predvidevajo seznanitev z različnimi vrstami družin, vpeljevanje strokovnih izrazov za spolne organe, spodbujanje samozadovoljevanja ter raziskovanje lastnega in sovrstnikovega telesa. Kako se upreti tem ideološkim smernicam? Pojasnjuje članica Društva katoliških učiteljev Slovenije Klara Levstek. 

Psihoterapevt dr. Bogdan Polajner ne zagovarja teorije, da se nekdo enostavno rodi s »karakterjem zasvojenca«. Namesto tega poudarja, da se osebnostne značilnosti razvijejo kot odziv na nepredelane čustvene stiske in da je proces ločevanja od staršev eden ključnih stebrov zdravega odraščanja, kjer imajo starši odločilno vlogo. 

Nihče ne postane odvisen čez noč in prav tako je potrebno veliko časa in truda, da se cikel zasvojenosti prekine, pravi psihoterapevt dr. Bogdan Polajner o zasvojenosti med mladimi. Kako se razvija pri mladem človeku in na kaj morajo biti starši pozorni, ko se jim otrok pred očmi spreminja? Letos je izdal Priročnik, predstavlja celosten model reševanja zasvojenosti, ki temelji na obravnavi štirih ključnih področij: vedenjskih in telesnih vzrokov, osebnostnih vzrokov, duhovnih ter socialnih dejavnikov. 

Poznamo vrsto skupin, od interesnih, terapevtskih, vzgojnih, delovnih, verskih in tako naprej. Skupinsko delo v naši civilizaciji pomaga obnoviti sožitje na sodobnem nivoju. Tega ne zmore ne politika, ne mediji in ne individualno učenje. Ampak le v skupini, v odnosu. Pogovarjali smo se z avtorjem dr. Jožetom Ramovšem ob izidu knjige »Skupina in skupinsko delo«.

15. junij je dan, namenjen zavedanju in preprečevanju nasilja nad starejšimi. Dr. Jože Ramovš iz Inštituta Antona Trstenjaka je pojasnil razliko med nasiljem in trpinčenjem in dal nekaj nasvetov, kako se zavarovati pred nasilneži.