Rok Čakš: Ko Mahnič strelja kozle, ponorijo, ko Romi tepejo kmete, policiste in župane, pa molčijo

Federico Viktor Potočnik: Še ena tragična zgodba javnega zdravstva, po kateri lahko rečem le: premier Golob, to je vaša krivda!

Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.

V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok – kako jim kaže?

Dr. Žiga Turk: Slovenija v zastoju

Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.

Urednik portala Zanima.me Rok Čakš: Kučan, Čeferin in drugi zanikovalci genocida

V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.

Rok Čakš: Levičarji imajo problem z Borutom Pahorjem

Avtor obravnava odnos leve politične sfere v Sloveniji do Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika republike in evropskega poslanca. Čakš poudarja, da Pahor zaradi svojega uspeha in politične kariere vzbuja zavist ter nelagodje med njegovimi nasledniki na levici. Kritizira njihovo enopartijsko miselnost ter poudarja, da Pahor s svojim mednarodnim ugledom predstavlja opomnik na to, kar sami ne morejo doseči. Poleg tega izpostavlja odziv na Pahorjeve izjave o vojni v Gazi in način, kako ga leve stranke obravnavajo zaradi njegove neposrednosti in samostojnega razmišljanja.