Is podcast
V Postojni deluje brivnica z najdaljšo brado, ki je pred leti zaživela z izvirno opremo in novo zgodbo. Vstopili smo v legendarno hišo na vogalu s stoletno tradicijo in slišali, kaj vse mora brivec znati. Pred mikrofon smo povabili Luko Nemca.
V Postojni deluje brivnica z najdaljšo brado, ki je pred leti zaživela z izvirno opremo in novo zgodbo. Vstopili smo v legendarno hišo na vogalu s stoletno tradicijo in slišali, kaj vse mora brivec znati. Pred mikrofon smo povabili Luko Nemca.
V Postojni deluje brivnica z najdaljšo brado, ki je pred leti zaživela z izvirno opremo in novo zgodbo. Vstopili smo v legendarno hišo na vogalu s stoletno tradicijo in slišali, kaj vse mora brivec znati. Pred mikrofon smo povabili Luko Nemca.
Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.
Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.
Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.
Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.
Ob odprtju 34. Dnevov evropske kulturne dediščine ter 12-ega Tedna kulturne dejavnosti, v letu 2024 pod naslovom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je na dogodke povabila Nataša Gorenc.
Ob odprtju 34. Dnevov evropske kulturne dediščine ter 12-ega Tedna kulturne dejavnosti, v letu 2024 pod naslovom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je na dogodke povabila Nataša Gorenc.
Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln.
Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln.
Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja.
Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja.
Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče. Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju.
Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče. Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju.
Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.
Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.
Na prestižnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu so tudi ižanska kolišča. Na enem od najpomembnejših arheoloških nahajališč se že vrsto let odvija tudi Koliščarski dan v organizaciji Društva Fran Govekar Ig. V letu 2024 so bili v središču vsebinskega programa prvi poljedelci. Več je povedala Marjeta Žebovec.
Na prestižnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu so tudi ižanska kolišča. Na enem od najpomembnejših arheoloških nahajališč se že vrsto let odvija tudi Koliščarski dan v organizaciji Društva Fran Govekar Ig. V letu 2024 so bili v središču vsebinskega programa prvi poljedelci. Več je povedala Marjeta Žebovec.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Tokratni gost je 23-letni vloger Vid Pintarič. Hojo v gore je zares vzljubil, ko je spoznal, da je to pravzaprav zanimivo in koristno. Prej so ga v hribe vlekli starši, kar je sovražil. Zanimati ga je začelo tudi preživetje v naravi, zato je oboje združil in zdaj praviloma na vsakem vrhu tudi prespi. Njegove podvige na youtubu spremlja na tisoče mladih, ki jih navdušuje za fizično aktivnost in kopanje v mrzli vodi. Tik pred novim podvigom se je s prijateljem Domnom Benedetičem oglasil v našem studiu.
Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?
Francoski znanstvenik Louis Pasteur je hodil na počitnice ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Z Alenko Rebula, priljubljeno psihologinjo, predavateljico, pesnico in avtorico več knjig. Številne so izšle v soavtorstvu z Josipo Prebeg. Ob Tednu otroka smo govorili o pomenu otroštva. Vsak otrok je nepopisan list, to spomni in nalaga odgovornost slehernemu odraslemu, da s svojimi dejanji, odzivi, spodbudami, zgledi, morebitnimi zmotami in nepravilnim razumevanjem otroka in njegovega doživljanja, puščamo svoje odtise in z njimi sooblikujemo otroka.
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.