Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

27. 10. 2020
Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Nataša Ličen

VEČ ...|27. 10. 2020
Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura

Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura

VEČ ...|14. 6. 2022
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

VEČ ...|14. 6. 2022
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo

VEČ ...|31. 5. 2022
Pisanje šempavskih pirhov

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

Pisanje šempavskih pirhov

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

Nataša Ličen

kultura narava

Pisanje šempavskih pirhov

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

VEČ ...|31. 5. 2022
Pisanje šempavskih pirhov

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

Nataša Ličen

kultura narava

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo

VEČ ...|17. 5. 2022
Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

VEČ ...|17. 5. 2022
Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

VEČ ...|10. 5. 2022
Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

Nataša Ličen

kultura zgodovina dediščina izročilo

Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

VEČ ...|10. 5. 2022
Gasilec Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

Nataša Ličen

kultura zgodovina dediščina izročilo

VEČ ...|3. 5. 2022
Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Nataša Ličen

družba zgodovina osamosvojitev Slovenija politika spomin izobraževanje

Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

VEČ ...|3. 5. 2022
Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Nataša Ličen

družba zgodovina osamosvojitev Slovenija politika spomin izobraževanje

VEČ ...|26. 4. 2022
Ste to vedeli o poticah in štrukljih?

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

Ste to vedeli o poticah in štrukljih?

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor

Ste to vedeli o poticah in štrukljih?

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

VEČ ...|26. 4. 2022
Ste to vedeli o poticah in štrukljih?

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor

VEČ ...|19. 4. 2022
Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

VEČ ...|19. 4. 2022
Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

VEČ ...|12. 4. 2022
Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina

Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

VEČ ...|12. 4. 2022
Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina

VEČ ...|5. 4. 2022
Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo prazniki družba

Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

VEČ ...|5. 4. 2022
Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo prazniki družba

VEČ ...|29. 3. 2022
Šola je zakon!

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

Šola je zakon!

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

Nataša Ličen

kultura zgodovina dediščina izročilo

Šola je zakon!

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

VEČ ...|29. 3. 2022
Šola je zakon!

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

Nataša Ličen

kultura zgodovina dediščina izročilo

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Bartolj: Križev pot kot likovni organizem

Dnevi Škofjeloškega pasijona so se v letu 2022 začeli s predstavitvijo Pasijonskih doneskov in odprtjem razstave Škofjeloški pasijon Jožeta Bartolja. Jože je bil lani ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona povabljen, naj pripravi likovno razstavo, ki bi bila del širšega dogajanja ob postavitvi pasijonske procesije v jubilejne letu 2021, ki pa je bila zaradi epidemije potem odpovedana. Nastal je cikel dvanajstih pasijonskih podob večjega formata. 

Jože Bartolj: Križev pot kot likovni organizem

Dnevi Škofjeloškega pasijona so se v letu 2022 začeli s predstavitvijo Pasijonskih doneskov in odprtjem razstave Škofjeloški pasijon Jožeta Bartolja. Jože je bil lani ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona povabljen, naj pripravi likovno razstavo, ki bi bila del širšega dogajanja ob postavitvi pasijonske procesije v jubilejne letu 2021, ki pa je bila zaradi epidemije potem odpovedana. Nastal je cikel dvanajstih pasijonskih podob večjega formata. 

Nataša Ličen

kultura

Jože Bartolj: Križev pot kot likovni organizem

Dnevi Škofjeloškega pasijona so se v letu 2022 začeli s predstavitvijo Pasijonskih doneskov in odprtjem razstave Škofjeloški pasijon Jožeta Bartolja. Jože je bil lani ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona povabljen, naj pripravi likovno razstavo, ki bi bila del širšega dogajanja ob postavitvi pasijonske procesije v jubilejne letu 2021, ki pa je bila zaradi epidemije potem odpovedana. Nastal je cikel dvanajstih pasijonskih podob večjega formata. 

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Bartolj: Križev pot kot likovni organizem

Dnevi Škofjeloškega pasijona so se v letu 2022 začeli s predstavitvijo Pasijonskih doneskov in odprtjem razstave Škofjeloški pasijon Jožeta Bartolja. Jože je bil lani ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona povabljen, naj pripravi likovno razstavo, ki bi bila del širšega dogajanja ob postavitvi pasijonske procesije v jubilejne letu 2021, ki pa je bila zaradi epidemije potem odpovedana. Nastal je cikel dvanajstih pasijonskih podob večjega formata. 

Nataša Ličen

kultura

VEČ ...|15. 3. 2022
70 let katoliškega šolstva na Primorskem

Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.

70 let katoliškega šolstva na Primorskem

Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.

Nataša Ličen

kultura narava

70 let katoliškega šolstva na Primorskem

Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.

VEČ ...|15. 3. 2022
70 let katoliškega šolstva na Primorskem

Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.

Nataša Ličen

kultura narava

VEČ ...|8. 3. 2022
Kaj sporoča cvetje?

Cvetje ima simbolno vrednost, z izbiro določenega cveta prenesemo sporočilo, ki je lahko jasnejše od besed. Matjaž Mastnak je v kratkem pogovoru dejal, da je to imelo svoj pomen in vlogo v času številčnejšega meščanskega načina življenja. “V našem času pa ljudi ne bi obremenjeval s tem”, je dejal, katerokoli cvetje, tudi skromen šopek travniškega, ima vrednost in je dragocena pozornost, če je seveda dano v iskreni naklonjenosti in z ljubeznijo.  

Kaj sporoča cvetje?

Cvetje ima simbolno vrednost, z izbiro določenega cveta prenesemo sporočilo, ki je lahko jasnejše od besed. Matjaž Mastnak je v kratkem pogovoru dejal, da je to imelo svoj pomen in vlogo v času številčnejšega meščanskega načina življenja. “V našem času pa ljudi ne bi obremenjeval s tem”, je dejal, katerokoli cvetje, tudi skromen šopek travniškega, ima vrednost in je dragocena pozornost, če je seveda dano v iskreni naklonjenosti in z ljubeznijo.  

Nataša Ličen

narava odnosi

Kaj sporoča cvetje?

Cvetje ima simbolno vrednost, z izbiro določenega cveta prenesemo sporočilo, ki je lahko jasnejše od besed. Matjaž Mastnak je v kratkem pogovoru dejal, da je to imelo svoj pomen in vlogo v času številčnejšega meščanskega načina življenja. “V našem času pa ljudi ne bi obremenjeval s tem”, je dejal, katerokoli cvetje, tudi skromen šopek travniškega, ima vrednost in je dragocena pozornost, če je seveda dano v iskreni naklonjenosti in z ljubeznijo.  

VEČ ...|8. 3. 2022
Kaj sporoča cvetje?

Cvetje ima simbolno vrednost, z izbiro določenega cveta prenesemo sporočilo, ki je lahko jasnejše od besed. Matjaž Mastnak je v kratkem pogovoru dejal, da je to imelo svoj pomen in vlogo v času številčnejšega meščanskega načina življenja. “V našem času pa ljudi ne bi obremenjeval s tem”, je dejal, katerokoli cvetje, tudi skromen šopek travniškega, ima vrednost in je dragocena pozornost, če je seveda dano v iskreni naklonjenosti in z ljubeznijo.  

Nataša Ličen

narava odnosi

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Nataša Ličen

kultura prazniki običaji zgodovina dediščina izročilo

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Nataša Ličen

kultura prazniki običaji zgodovina dediščina izročilo

VEČ ...|22. 2. 2022
Zvonček ali Galanthus nivalis

Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu. 

Zvonček ali Galanthus nivalis

Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu. 

Nataša Ličen

kultura narava

Zvonček ali Galanthus nivalis

Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu. 

VEČ ...|22. 2. 2022
Zvonček ali Galanthus nivalis

Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu. 

Nataša Ličen

kultura narava

VEČ ...|15. 2. 2022
Stoletnica rojstva vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Šmita

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik

Stoletnica rojstva vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Šmita

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

Stoletnica rojstva vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Šmita

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik

VEČ ...|15. 2. 2022
Stoletnica rojstva vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Šmita

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

VEČ ...|8. 2. 2022
O bogati slovenski hortikulturi v knjižnih delih

Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del

O bogati slovenski hortikulturi v knjižnih delih

Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del

Nataša Ličen

kultura narava

O bogati slovenski hortikulturi v knjižnih delih

Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del

VEČ ...|8. 2. 2022
O bogati slovenski hortikulturi v knjižnih delih

Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del

Nataša Ličen

kultura narava

VEČ ...|1. 2. 2022
Zimska vrtnica

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

Zimska vrtnica

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina kulinarika

Zimska vrtnica

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

VEČ ...|1. 2. 2022
Zimska vrtnica

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina kulinarika

VEČ ...|25. 1. 2022
Apostol Pavel v zgodovinskem romanu

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

Apostol Pavel v zgodovinskem romanu

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

Nataša Ličen

kultura duhovnost zgodovina

Apostol Pavel v zgodovinskem romanu

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

VEČ ...|25. 1. 2022
Apostol Pavel v zgodovinskem romanu

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

Nataša Ličen

kultura duhovnost zgodovina

VEČ ...|18. 1. 2022
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|18. 1. 2022
Zakladi naše dediščine

Nataša Ličen

kultura narava

VEČ ...|11. 1. 2022
Gradovi kralja Matjaža

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

 

Gradovi kralja Matjaža

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina

Gradovi kralja Matjaža

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

 

VEČ ...|11. 1. 2022
Gradovi kralja Matjaža

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina

VEČ ...|4. 1. 2022
Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina duhovnost

Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

VEČ ...|4. 1. 2022
Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina duhovnost

VEČ ...|28. 12. 2021
Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Nataša Ličen

tradicija kultura dediščina

Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

VEČ ...|28. 12. 2021
Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Nataša Ličen

tradicija kultura dediščina

VEČ ...|21. 12. 2021
Jasličarka Ana Korenč

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

Jasličarka Ana Korenč

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo duhovnost

Jasličarka Ana Korenč

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

VEČ ...|21. 12. 2021
Jasličarka Ana Korenč

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo duhovnost

VEČ ...|14. 12. 2021
Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor

Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

VEČ ...|14. 12. 2021
Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor

VEČ ...|7. 12. 2021
Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Nataša Ličen

družba koronavirus

Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

VEČ ...|7. 12. 2021
Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Nataša Ličen

družba koronavirus

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Tanja Dominko

kultura dediščina etnografija zgodovina izročilo

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Tanja Dominko

kultura dediščina etnografija zgodovina izročilo

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor politika

Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor politika

VEČ ...|16. 11. 2021
Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina družba

Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

VEČ ...|16. 11. 2021
Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina družba

VEČ ...|9. 11. 2021
Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo zgodovina

Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

VEČ ...|9. 11. 2021
Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo zgodovina

VEČ ...|2. 11. 2021
Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

Nataša Ličen

kultura dediščina odnosi duhovnost

Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

VEČ ...|2. 11. 2021
Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

Nataša Ličen

kultura dediščina odnosi duhovnost

VEČ ...|26. 10. 2021
Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

Nataša Ličen

dediščina izročilo zgodovina

Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

VEČ ...|26. 10. 2021
Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

Nataša Ličen

dediščina izročilo zgodovina

VEČ ...|19. 10. 2021
Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba

Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

VEČ ...|19. 10. 2021
Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba

VEČ ...|12. 10. 2021
Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina izročilo

Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

VEČ ...|12. 10. 2021
Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina izročilo

VEČ ...|5. 10. 2021
Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

VEČ ...|5. 10. 2021
Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

VEČ ...|21. 9. 2021
Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

VEČ ...|21. 9. 2021
Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

VEČ ...|14. 9. 2021
Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Nataša Ličen

tradicija kultura dediščina

Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

VEČ ...|14. 9. 2021
Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Nataša Ličen

tradicija kultura dediščina

VEČ ...|7. 9. 2021
Vodiške preste

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

Vodiške preste

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

Nataša Ličen

kultura narava

Vodiške preste

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

VEČ ...|7. 9. 2021
Vodiške preste

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

Nataša Ličen

kultura narava

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

VEČ ...|24. 8. 2021
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina družba

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

VEČ ...|24. 8. 2021
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina družba

VEČ ...|17. 8. 2021
Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročila zgodovina družba spomin

Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

VEČ ...|17. 8. 2021
Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročila zgodovina družba spomin

VEČ ...|10. 8. 2021
Brezmadežna čudodelna svetinja

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

Brezmadežna čudodelna svetinja

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

Nataša Ličen

duhovnost

Brezmadežna čudodelna svetinja

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

VEČ ...|10. 8. 2021
Brezmadežna čudodelna svetinja

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

Nataša Ličen

duhovnost

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Nataša Ličen

kultura narava družba pogovor dediščina

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Nataša Ličen

kultura narava družba pogovor dediščina

VEČ ...|27. 7. 2021
Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Nataša Ličen

dediščina izročilo rokodelstvo kultura

Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

VEČ ...|27. 7. 2021
Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Nataša Ličen

dediščina izročilo rokodelstvo kultura

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

VEČ ...|13. 7. 2021
Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Nataša Ličen

kultura narava netopirji

Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

VEČ ...|13. 7. 2021
Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Nataša Ličen

kultura narava netopirji

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|21. 6. 2022
O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

Tone Gorjup

komentardomovinadomdržavaSlovenija

Za življenje

VEČ ...|25. 6. 2022
Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Mateja Feltrin Novljan

počitnicedopustduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|22. 6. 2022
Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Pogovor o

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Martin Nahtigal

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 6. 2022
Od kod si dekle ti doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.

Od kod si dekle ti doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|27. 6. 2022
Gala koncert 1. del

V oddaji PRO ste slišali posnetek prvega dela 27. gala koncerta Radia Ognjišče, ki smo ga pripravili 3. aprila.

Gala koncert 1. del

V oddaji PRO ste slišali posnetek prvega dela 27. gala koncerta Radia Ognjišče, ki smo ga pripravili 3. aprila.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 6. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 6. 2022
P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

Jože Bartolj

politikadružbaduhovnost