Is podcast Pomen in moč našega rodu Is podcast
Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina zgodovina slovenstvo

27. 10. 2020
Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Nataša Ličen

VEČ ...|27. 10. 2020
Pomen in moč našega rodu

Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 11. 2023
Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

kultura dediščina zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

VEČ ...|28. 11. 2023
Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 11. 2023
Slamokrovstvo Golnar

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

Slamokrovstvo Golnar

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Slamokrovstvo Golnar

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

VEČ ...|21. 11. 2023
Slamokrovstvo Golnar

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 11. 2023
Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

VEČ ...|14. 11. 2023
Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 11. 2023
Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

VEČ ...|7. 11. 2023
Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 10. 2023
Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

VEČ ...|31. 10. 2023
Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 10. 2023
Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

VEČ ...|24. 10. 2023
Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 10. 2023
Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

VEČ ...|17. 10. 2023
Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Nataša Ličen Mirjam Judež

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 10. 2023
Pospravljanje klopotca

Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.

Pospravljanje klopotca

Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Pospravljanje klopotca

Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.

VEČ ...|10. 10. 2023
Pospravljanje klopotca

Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|3. 12. 2023
Alenka Juvan - Zgodbe Maistrovih predmetov

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

Alenka Juvan - Zgodbe Maistrovih predmetov

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

Jože Bartolj

spominpolitikaRudolf MaisterZgodbe Maistrovih predmetovAlenka Juvan

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Duhovna misel

VEČ ...|4. 12. 2023
Abraham razume, da ti nisi človek

Ko je Abraham slišal Efrona, mu je … odtehtal srebro, ki ga je zahteval: štiristo šeklov srebra po veljavni trgovski teži. Tako je prešlo Efronovo polje, ki je v Mahpeli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljišču naokrog, Abrahamu v last … Potem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpeli … (Prva Mojzesova knjiga 23, 16-19).

Abraham razume, da ti nisi človek

Ko je Abraham slišal Efrona, mu je … odtehtal srebro, ki ga je zahteval: štiristo šeklov srebra po veljavni trgovski teži. Tako je prešlo Efronovo polje, ki je v Mahpeli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljišču naokrog, Abrahamu v last … Potem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpeli … (Prva Mojzesova knjiga 23, 16-19).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|29. 11. 2023
Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Alen Salihović

politikaživljenjeinfoslsmarko balažicpeter gregorčič

Doživetja narave

VEČ ...|1. 12. 2023
Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljefotografijanočno neboopazovanjeastrofotografija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo