Zakladi naše dediščine
Janez Kebe, župnik na Kopanju, je napisal kronološko knjigo o življenju tamkajšnjih ljudi več rodov nazaj in več stoletij. Pogovarjali smo se o večplastnosti pomena raziskovanja preteklosti našega rodu.
Zakladi naše dediščine
Janez Kebe, župnik na Kopanju, je napisal kronološko knjigo o življenju tamkajšnjih ljudi več rodov nazaj in več stoletij. Pogovarjali smo se o večplastnosti pomena raziskovanja preteklosti našega rodu.
Zakladi naše dediščine
Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.
Zakladi naše dediščine
Alojz Kovšca je, ob izidu bogate knjižne predstavitve /z opisom domačinov, njihovih rodbinskih povezav, življenjskih zgodb/ kopanjske doline Janeza Kebeta, spodbudil k raziskovanju zgodovine Slovencev. Živimo od danes na jutri, ne zavedamo se pomena in moči svojega rodu ter ne znamo ustvariti prenosa na svoje potomce.
Zakladi naše dediščine
Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.
Zakladi naše dediščine
Ni meje za dobre ideje
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.
Ni meje za dobre ideje
Zakladi naše dediščine
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
Zakladi naše dediščine
Naš gost
Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.
Slovencem po svetu in domovini
O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?
Sol in luč
“Ljubezen je edino, kar daje smisel čutenju in delovanju človeka. Most med zemljo in nebom, med krhkim in popolnim, med časom in večnostjo, je ljubezen.” Tako je v knjižico z naslovom Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal p. Marko Ivan Rupnik. Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige in iz njegovega misijonskega nagovora, ki ga je za Radio Ognjišče pripravil leta 2014.
Doživetja narave
Odpravili smo se za belimi pikami z rdečimi obrobami. O vzdrževanju planinskih poti in predlogu novele Zakona o planinskih poteh je tekla beseda z gostoma: predsednikom Planinske zveze Slovenije dr. Jožetom Rovanom in poslanko SMC Matejo Udovč, ki je vložila pobudo za novelo. Na koncu pa smo šli še na evropske pešpoti (tri imamo v Sloveniji). Gozdar in predsednik KEUPS Jože Prah je povabil k zbiranju legend na teh poteh.
Radijski misijon 2021
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Gospa Albina Pavlovič, rojena v naselju Čremožišče, v občini Žetale, je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica ter gostiteljica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Petje jo spremlja že od malega in še danes večkrat zapoje. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec. V njenem spominu je zapisanih veliko pesmi in nekaj jih je podelila z nami. Albina Pavlovič je pela in pripovedovala v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO smo pogledali na nekatere dogodke, ki jih želimo pripraviti v letošnjem letu, seveda pod pogojem, da bodo to dovoljevale epidemične razmere.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?