Is podcast 300 let slamnikarstva na domžalskem Is podcast
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina obrt muzealstvo

28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2024
Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

kultura narava dediščina zgodovina družba spomin

Zakladi naše dediščine

Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

VEČ ...|21. 5. 2024
Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina družba spomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

kultura dediščina izročilo izobraževanje

Zakladi naše dediščine

Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo izobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2024
Društvo za ustno zgodovino

Društvo za ustno zgodovino iz Smlednika je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V sklopu svojih dejavnosti pripravljajo tudi flancanje. Pogovarjali smo se s prof. Andrejo Burja Čerin.

Društvo za ustno zgodovino

Društvo za ustno zgodovino iz Smlednika je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V sklopu svojih dejavnosti pripravljajo tudi flancanje. Pogovarjali smo se s prof. Andrejo Burja Čerin.

kultura dediščina izročilo narava

Zakladi naše dediščine

Društvo za ustno zgodovino

Društvo za ustno zgodovino iz Smlednika je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V sklopu svojih dejavnosti pripravljajo tudi flancanje. Pogovarjali smo se s prof. Andrejo Burja Čerin.

VEČ ...|7. 5. 2024
Društvo za ustno zgodovino

Društvo za ustno zgodovino iz Smlednika je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V sklopu svojih dejavnosti pripravljajo tudi flancanje. Pogovarjali smo se s prof. Andrejo Burja Čerin.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2024
Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

VEČ ...|30. 4. 2024
Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2024
Jurjevo

Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja

Jurjevo

Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Jurjevo

Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja

VEČ ...|23. 4. 2024
Jurjevo

Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|8. 6. 2024
Naš gost - arhitekt Matic Suhadolc

Naš gost je bil arhitekt Matic Suhadolc, ki je bil leta 2021 med drugim tudi prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda, Slovenske škofovske konference za njegov izjemen doprinos na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine. Rojen je bil leta 1936 v Ljubljani. Osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto za arhitekturo je opravil v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral. Je avtor različnih vrst zgradb od industrijskih objektov, šol, vrtcev, stanovanjskih zgradb, do hotelov, družinskih hiš, zdravstvenih ustanov, sakralnih objektov in opreme. 

Naš gost - arhitekt Matic Suhadolc

Naš gost je bil arhitekt Matic Suhadolc, ki je bil leta 2021 med drugim tudi prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda, Slovenske škofovske konference za njegov izjemen doprinos na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine. Rojen je bil leta 1936 v Ljubljani. Osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto za arhitekturo je opravil v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral. Je avtor različnih vrst zgradb od industrijskih objektov, šol, vrtcev, stanovanjskih zgradb, do hotelov, družinskih hiš, zdravstvenih ustanov, sakralnih objektov in opreme. 

Radio Ognjišče

spominživljenjeMatic SuhadolcJože PlečnikMatija Suhadolc

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 6. 2024
Moj košček Slovenije

Rafaelova družba je že tretjič pripravila fotonatečaj Moj košček Slovenije. Anamarija Rajk. Vsak avtor lahko predloži največ 5 posamičnih fotografij in 2 seriji, letošnja novost je kategorija, namenjena otrokom in mladostnikom do 15. leta starosti. Prispele fotografije ocenjuje komisija, je razložila vodja projekta, fotografinja Polona Avanzo. Desetih najboljših fotografij in serij bodo pri Rafaelovi družbi nagradili in razstavili, hkrati pa objavili v reviji Naša luč.

Moj košček Slovenije

Rafaelova družba je že tretjič pripravila fotonatečaj Moj košček Slovenije. Anamarija Rajk. Vsak avtor lahko predloži največ 5 posamičnih fotografij in 2 seriji, letošnja novost je kategorija, namenjena otrokom in mladostnikom do 15. leta starosti. Prispele fotografije ocenjuje komisija, je razložila vodja projekta, fotografinja Polona Avanzo. Desetih najboljših fotografij in serij bodo pri Rafaelovi družbi nagradili in razstavili, hkrati pa objavili v reviji Naša luč.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|11. 6. 2024
dr. Elisabeth Lukas: Vse se uglasi in izpolni

V čem je skrivnost smiselnega življenja in kako jo lahko odkrijemo? O tem v knjigi piše Dr. Elisabeth Lukas, najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja Frankla. Kako odkriti smisel, tudi če nam življenje ne prizanaša s krivico in trpljenjem in kako vzpostaviti ustvarjalen odnos do lastne zgodovine, kako se spravljeno ozreti na prehojeno pot ter se veseliti vsega kar smo uspeli na njej narediti.
S knjigo Vse se uglasi in izpolni, Lukasova prispeva svoj vidik k reševanju ene najtežjih nalog človeštva danes in jutri: najti smisel življenja v kontekstu celote svojega življenja in tako poskrbeti za kakovostno staranje in sožitje generacij. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

dr. Elisabeth Lukas: Vse se uglasi in izpolni

V čem je skrivnost smiselnega življenja in kako jo lahko odkrijemo? O tem v knjigi piše Dr. Elisabeth Lukas, najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja Frankla. Kako odkriti smisel, tudi če nam življenje ne prizanaša s krivico in trpljenjem in kako vzpostaviti ustvarjalen odnos do lastne zgodovine, kako se spravljeno ozreti na prehojeno pot ter se veseliti vsega kar smo uspeli na njej narediti.
S knjigo Vse se uglasi in izpolni, Lukasova prispeva svoj vidik k reševanju ene najtežjih nalog človeštva danes in jutri: najti smisel življenja v kontekstu celote svojega življenja in tako poskrbeti za kakovostno staranje in sožitje generacij. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|13. 6. 2024
Majhna stanovanja in pomoč arhitekta

Majhna stanovanja imajo svojo posebnost, zelo dobro jih je potrebno načrtovati, da v njih ni navlake, da uporabimo prave barve in najdemo najboljše rešitve, da je bivanje še vedno udobno in prijetno. Kako se lotiti s pomočjo arhitekta, kdaj ga povabiti na pogovor, nam je zaupala arhitektka Jana Furman iz biroja Lalala.  

Majhna stanovanja in pomoč arhitekta

Majhna stanovanja imajo svojo posebnost, zelo dobro jih je potrebno načrtovati, da v njih ni navlake, da uporabimo prave barve in najdemo najboljše rešitve, da je bivanje še vedno udobno in prijetno. Kako se lotiti s pomočjo arhitekta, kdaj ga povabiti na pogovor, nam je zaupala arhitektka Jana Furman iz biroja Lalala.  

Radio Ognjišče

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2024
Apatija

... je v resnici prava zmagovalka nedeljskega referenduma. Za nami je volilna nedelja nedelja, ki je od rednega volilca zahtevala …

Apatija

... je v resnici prava zmagovalka nedeljskega referenduma. Za nami je volilna nedelja nedelja, ki je od rednega volilca zahtevala …

Manca Hribar

komentardružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|13. 6. 2024
Samo da bo zdravje

Ko je Lana nevarno zbolela, so se njeni bližnji močno začeli zavedati, da je vsako življenje čudež in Božji dar. Lanina zgodba vas bo spomnila na to.

Samo da bo zdravje

Ko je Lana nevarno zbolela, so se njeni bližnji močno začeli zavedati, da je vsako življenje čudež in Božji dar. Lanina zgodba vas bo spomnila na to.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Radijski roman

VEČ ...|13. 6. 2024
Dragulj v pesku - 34. del

V 34. delu Radijskega romana Dragulj v pesku smo slišali, kako Rahaba v puščavi pred strupeno kačo reši izraelsko deklico. Po tem dogodku se začne javno mnenje do nje, ki ji je nenaklonjeno, spreminjati.

Dragulj v pesku - 34. del

V 34. delu Radijskega romana Dragulj v pesku smo slišali, kako Rahaba v puščavi pred strupeno kačo reši izraelsko deklico. Po tem dogodku se začne javno mnenje do nje, ki ji je nenaklonjeno, spreminjati.

Radio Ognjišče

knjigaknjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|13. 6. 2024
461. oddaja

Valeta – Marjana Deržaj in Bele vrane, Felicita – Al Bano in Romina Power, Memories are made of this - Dean Martin, Mary Ann – Oto Pestner, Nježne strune mandoline – Tereza Kesovija, California blue - Roy Orbison, Prepevam si v dežju - Ivo Mojzer, Apres toi – Vicky Leandros, It never rains in southern California - Albert Hammond, Tina – Bazar, Nur ein lied - Thomas Forstner, Immortality - Celine Dion in Bee Gees, Tiha prihaja mrak - Duša Počkaj, Over the rainbow - Judy Garlanad in nepozabna, La Piogia - Gigliola Cinquetti, Čuj me čuj - Bratje Boštjančič, Un Homme et une femme – Mireille Mathieu, I got you baba – Sonny & Cher, Mamaluk – Irena Kohont, Ring of fire – Johnny Cash, Kad su tukle stare ure - Krunoslav Slabinac-Kićo, Pelji me na tisti kraj – Majda Petan, Gabi Novak ter Edvin Fliser in Neca Falk ...  

461. oddaja

Valeta – Marjana Deržaj in Bele vrane, Felicita – Al Bano in Romina Power, Memories are made of this - Dean Martin, Mary Ann – Oto Pestner, Nježne strune mandoline – Tereza Kesovija, California blue - Roy Orbison, Prepevam si v dežju - Ivo Mojzer, Apres toi – Vicky Leandros, It never rains in southern California - Albert Hammond, Tina – Bazar, Nur ein lied - Thomas Forstner, Immortality - Celine Dion in Bee Gees, Tiha prihaja mrak - Duša Počkaj, Over the rainbow - Judy Garlanad in nepozabna, La Piogia - Gigliola Cinquetti, Čuj me čuj - Bratje Boštjančič, Un Homme et une femme – Mireille Mathieu, I got you baba – Sonny & Cher, Mamaluk – Irena Kohont, Ring of fire – Johnny Cash, Kad su tukle stare ure - Krunoslav Slabinac-Kićo, Pelji me na tisti kraj – Majda Petan, Gabi Novak ter Edvin Fliser in Neca Falk ...  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

Nataša Ličen

družbazgodovinapogovorturizem

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 6. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan