Is podcast Lubi Slovenci Is podcast
Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina zgodovina slovenstvo osebnosti

9. 6. 2020
Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Nataša Ličen

VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 11. 2024
Orglarska delavnica

Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice. 

Orglarska delavnica

Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice. 

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Orglarska delavnica

Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice. 

VEČ ...|19. 11. 2024
Orglarska delavnica

Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice. 

Tanja Dominko

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 11. 2024
Poslušalca Zvone Jeruc in Janez Urh, nabiralca zdravilnih rastlin

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

Poslušalca Zvone Jeruc in Janez Urh, nabiralca zdravilnih rastlin

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Poslušalca Zvone Jeruc in Janez Urh, nabiralca zdravilnih rastlin

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

VEČ ...|12. 11. 2024
Poslušalca Zvone Jeruc in Janez Urh, nabiralca zdravilnih rastlin

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 11. 2024
Muzeji in njihov razvoj 

Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec. 

Muzeji in njihov razvoj 

Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec. 

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Muzeji in njihov razvoj 

Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec. 

VEČ ...|5. 11. 2024
Muzeji in njihov razvoj 

Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 10. 2024
Mednarodni festival vezenja v Velenju

Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje. 

Mednarodni festival vezenja v Velenju

Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje. 

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Mednarodni festival vezenja v Velenju

Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje. 

VEČ ...|29. 10. 2024
Mednarodni festival vezenja v Velenju

Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 10. 2024
Javno dostopna najstarejša delujoča knjižnica v Sloveniji

Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.

Javno dostopna najstarejša delujoča knjižnica v Sloveniji

Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.

kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

Javno dostopna najstarejša delujoča knjižnica v Sloveniji

Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.

VEČ ...|22. 10. 2024
Javno dostopna najstarejša delujoča knjižnica v Sloveniji

Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.

Nataša Ličen

kultura dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 10. 2024
Izšli zbrani prevodi Alojza Rebule znamenitega dela o jadranskem primorju Angela Vivanteja

Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih. 

Izšli zbrani prevodi Alojza Rebule znamenitega dela o jadranskem primorju Angela Vivanteja

Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih. 

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Izšli zbrani prevodi Alojza Rebule znamenitega dela o jadranskem primorju Angela Vivanteja

Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih. 

VEČ ...|15. 10. 2024
Izšli zbrani prevodi Alojza Rebule znamenitega dela o jadranskem primorju Angela Vivanteja

Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 10. 2024
Muzej na prostem Antona Aškerca

Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.  

Muzej na prostem Antona Aškerca

Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.  

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Muzej na prostem Antona Aškerca

Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.  

VEČ ...|8. 10. 2024
Muzej na prostem Antona Aškerca

Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.  

Nataša Ličen

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 10. 2024
Posebni zvonovi v župniji Šmartno ob Paki

Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.

Posebni zvonovi v župniji Šmartno ob Paki

Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.

kultura dediščina glasba izročilo

Zakladi naše dediščine

Posebni zvonovi v župniji Šmartno ob Paki

Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.

VEČ ...|1. 10. 2024
Posebni zvonovi v župniji Šmartno ob Paki

Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.

Nataša Ličen

kultura dediščina glasba izročilo

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 11. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. november 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. november 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 11. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič

Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič

Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikaustavno sodiščeklemen jakličsodstvo

Komentar tedna

VEČ ...|22. 11. 2024
Igor Bahovec: Slišati, srečati, delovati: o srcu, kulturi dialoga, bratski ljubezni in dobroti

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. 

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Slišati, srečati, delovati: o srcu, kulturi dialoga, bratski ljubezni in dobroti

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. 

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnostodnosi

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Naš pogled

VEČ ...|19. 11. 2024
Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|24. 11. 2024
80 letnica požiga cerkve v Železnikih (Konrad Triler in Vincencij Demšar)

V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.

80 letnica požiga cerkve v Železnikih (Konrad Triler in Vincencij Demšar)

V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.

Jože Bartolj

spominpolitikapožig cerkve ŽeleznikiVincencij DemšarKonrad Triler

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 11. 2024
Življenjska volja, optimizem in močna vera, cerebralni paralizi navkljub

Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.

Življenjska volja, optimizem in močna vera, cerebralni paralizi navkljub

Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.

Damijana Medved

cerebralna paralizaosebna asistentkaprostovoljstvoduhovne vajeblagoslov

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 11. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|24. 11. 2024
Heronimovi priznanji

V naši misijonski rubriki ste tokrat slišali, da sta misijonarja Ivan Bajec in Janko Kosmač prejela Odličje sv. Hieronima.

Heronimovi priznanji

V naši misijonski rubriki ste tokrat slišali, da sta misijonarja Ivan Bajec in Janko Kosmač prejela Odličje sv. Hieronima.

Jure Sešek

duhovnostmisijon