Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU.
Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU.
Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU.
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.
Slovencem po svetu in domovini
V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51].
Slovencem po svetu in domovini
V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51].
Slovencem po svetu in domovini
V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin.
Slovencem po svetu in domovini
V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin.
Slovencem po svetu in domovini
Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija.
Slovencem po svetu in domovini
Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Slovencem po svetu in domovini
Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.
Slovencem po svetu in domovini
Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.
Slovencem po svetu in domovini
Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti.
Slovencem po svetu in domovini
Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti.
Naš pogled
Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. marec 2025 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Po najpomembnejših novicah s kmetijskega področja smo kritično prečesali besede kmetijske ministrice izrečene na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije, opozorili na darilo za 25. rojstni dan Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in povabili na delavnico za mlade prevzemnike kmetij, ki jo pripravlja Zavod Rast.
Svetovalnica
Solate in druge jedi iz regrata, potica, čemaž, testo za lazanjo, čebulna juha, ješprenj ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.