Is podcast V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema Is podcast
V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

10. 9. 2024
V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|10. 9. 2024
V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 10. 2024
60 let slovenske župnije v kanadskem Hamiltonu

Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj. 

60 let slovenske župnije v kanadskem Hamiltonu

Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj. 

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

60 let slovenske župnije v kanadskem Hamiltonu

Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj. 

VEČ ...|3. 10. 2024
60 let slovenske župnije v kanadskem Hamiltonu

Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2024
Konferenca o gospodarskem dejavniku dvojezične narodne skupnosti

V Mohorjevi hiši v Celovcu se bo jutri začela dvojezična konferenca Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik, ki sodi v sklop petletne serije gemeinsam-skupno. Spregovorili bodo gostje iz Avstrije, Južne Tirolske, Danske in Slovenije, nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren. 
Konferenca se bo zaključila v soboto z vodenim izletom po Bistriški planini na Zilji. Celoten program je na voljo na povezavi.

Konferenca o gospodarskem dejavniku dvojezične narodne skupnosti

V Mohorjevi hiši v Celovcu se bo jutri začela dvojezična konferenca Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik, ki sodi v sklop petletne serije gemeinsam-skupno. Spregovorili bodo gostje iz Avstrije, Južne Tirolske, Danske in Slovenije, nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren. 
Konferenca se bo zaključila v soboto z vodenim izletom po Bistriški planini na Zilji. Celoten program je na voljo na povezavi.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Konferenca o gospodarskem dejavniku dvojezične narodne skupnosti

V Mohorjevi hiši v Celovcu se bo jutri začela dvojezična konferenca Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik, ki sodi v sklop petletne serije gemeinsam-skupno. Spregovorili bodo gostje iz Avstrije, Južne Tirolske, Danske in Slovenije, nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren. 
Konferenca se bo zaključila v soboto z vodenim izletom po Bistriški planini na Zilji. Celoten program je na voljo na povezavi.

VEČ ...|2. 10. 2024
Konferenca o gospodarskem dejavniku dvojezične narodne skupnosti

V Mohorjevi hiši v Celovcu se bo jutri začela dvojezična konferenca Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik, ki sodi v sklop petletne serije gemeinsam-skupno. Spregovorili bodo gostje iz Avstrije, Južne Tirolske, Danske in Slovenije, nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren. 
Konferenca se bo zaključila v soboto z vodenim izletom po Bistriški planini na Zilji. Celoten program je na voljo na povezavi.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 10. 2024
Zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije

V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.

Zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije

V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije

V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.

VEČ ...|1. 10. 2024
Zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije

V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 9. 2024
Na večeru DSI poklon p. Corteseju

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar.  Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.

Na večeru DSI poklon p. Corteseju

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar.  Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Na večeru DSI poklon p. Corteseju

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar.  Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.

VEČ ...|30. 9. 2024
Na večeru DSI poklon p. Corteseju

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar.  Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 9. 2024
60 let slovenske župnije v Hamiltonu

V župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je minulo nedeljo potekalo osrednje praznovanje ob 60-letnici delovanja župnije. Več nam je povedal župnik Drago Gačnik SDB [0:57]. V Celovcu bo naslednji teden potekala konferenca Mohorjeve na temo »Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik« [18:44]. Slišali ste še o romanju rojakov iz Švice v Einsiedeln [12:25], Slomškovi nedelji v Celovcu, kje bo Europeada 2028 in druge novice ter vabila in obvestila.  

60 let slovenske župnije v Hamiltonu

V župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je minulo nedeljo potekalo osrednje praznovanje ob 60-letnici delovanja župnije. Več nam je povedal župnik Drago Gačnik SDB [0:57]. V Celovcu bo naslednji teden potekala konferenca Mohorjeve na temo »Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik« [18:44]. Slišali ste še o romanju rojakov iz Švice v Einsiedeln [12:25], Slomškovi nedelji v Celovcu, kje bo Europeada 2028 in druge novice ter vabila in obvestila.  

družba rojaki kultura cerkev šport

Slovencem po svetu in domovini

60 let slovenske župnije v Hamiltonu

V župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je minulo nedeljo potekalo osrednje praznovanje ob 60-letnici delovanja župnije. Več nam je povedal župnik Drago Gačnik SDB [0:57]. V Celovcu bo naslednji teden potekala konferenca Mohorjeve na temo »Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik« [18:44]. Slišali ste še o romanju rojakov iz Švice v Einsiedeln [12:25], Slomškovi nedelji v Celovcu, kje bo Europeada 2028 in druge novice ter vabila in obvestila.  

VEČ ...|29. 9. 2024
60 let slovenske župnije v Hamiltonu

V župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je minulo nedeljo potekalo osrednje praznovanje ob 60-letnici delovanja župnije. Več nam je povedal župnik Drago Gačnik SDB [0:57]. V Celovcu bo naslednji teden potekala konferenca Mohorjeve na temo »Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik« [18:44]. Slišali ste še o romanju rojakov iz Švice v Einsiedeln [12:25], Slomškovi nedelji v Celovcu, kje bo Europeada 2028 in druge novice ter vabila in obvestila.  

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev šport

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 9. 2024
Dežela Koroška nagradila pet Slovencev

Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.

Dežela Koroška nagradila pet Slovencev

Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Dežela Koroška nagradila pet Slovencev

Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.

VEČ ...|27. 9. 2024
Dežela Koroška nagradila pet Slovencev

Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 9. 2024
V Špetru ob dnevu jezikov

Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto. 

V Špetru ob dnevu jezikov

Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

V Špetru ob dnevu jezikov

Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto. 

VEČ ...|26. 9. 2024
V Špetru ob dnevu jezikov

Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 9. 2024
Europeada pri naši narodni skupnosti v Italiji

Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo. 

Europeada pri naši narodni skupnosti v Italiji

Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo. 

družba rojaki šport

Slovencem po svetu in domovini

Europeada pri naši narodni skupnosti v Italiji

Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo. 

VEČ ...|25. 9. 2024
Europeada pri naši narodni skupnosti v Italiji

Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki šport

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|28. 9. 2024
Karel Smolle

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

Karel Smolle

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

Matjaž Merljak

spominživljenjerojaki

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Blaž Lesnik

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Pogovor o

VEČ ...|2. 10. 2024
Kampanja pred volitvami v ZDA

Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami. 

Kampanja pred volitvami v ZDA

Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2024
Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Robert Božič

kmetijstvoJSKSKGZSvolitveozimine

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 10. 2024
Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Jože Bartolj

kulturaglasbaAPZ France Prešeren KranjEva JelovčanNabiralci zvezd

Vabilo na pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Blaž Lesnik

rekreacijaromanjepohodništvonaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|4. 10. 2024
Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Jon Kanjir

duhovnostsvetovanježalovanjehospicsočutje