Is podcast 61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023 Is podcast
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 5. 2024
Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

VEČ ...|16. 5. 2024
Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 5. 2024
To soboto bo 51. vseslovensko romanje v Vadsteno

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

To soboto bo 51. vseslovensko romanje v Vadsteno

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

To soboto bo 51. vseslovensko romanje v Vadsteno

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

VEČ ...|15. 5. 2024
To soboto bo 51. vseslovensko romanje v Vadsteno

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2024
Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

VEČ ...|14. 5. 2024
Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 5. 2024
Minister Arčon v Srbiji

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.

Minister Arčon v Srbiji

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon v Srbiji

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.

VEČ ...|13. 5. 2024
Minister Arčon v Srbiji

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 5. 2024
Romanji v Habsterdick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].  

Romanji v Habsterdick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].  

družba rojaki romanje

Slovencem po svetu in domovini

Romanji v Habsterdick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].  

VEČ ...|12. 5. 2024
Romanji v Habsterdick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].  

Matjaž Merljak

družba rojaki romanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2024
Romanje v Lujan

V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin. 

Romanje v Lujan

V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin. 

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Lujan

V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin. 

VEČ ...|10. 5. 2024
Romanje v Lujan

V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 5. 2024
Nagrado Pavle Merku bo prejela Petra Grassi

V Trstu bodo jutri v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope podelili 3. nagrado Pavle Merku. Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst jo podeljujeta bienalno. Prvo in drugo nagrado sta prejela skladatelj Patrick Quaggiato in dirigent Hilarij Lavrenčič. Letos je na vrsti Petra Grassi, dirigentka iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v zadnjih letih doživela največji vzpon z nagradami na tekmovanjih, mednarodno dejavnostjo in široko prepoznavnostjo. Vodila je Deželni mladinski zbor združenja Usci, nato je sovodila Državni mladinski zbor državne federacije Feniarco (kot najmlajša dirigentka v zgodovini te zasedbe), ustanovila je in vodi komorni zbor Vikra, ki v duhu vrednotenja čezmejne kulture nastopa v zelo prestižnih okvirih in je prejel Grand Prix na 59. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nenazadnje je prevzela vodenje oddelka za zborovsko glasbo na konservatoriju v Trentu, ki slovi kot ena najboljših šol za mlade zborovske dirigente. Petra Grassi je leta 2016  prejela prvo nagrado na tekmovanju za zborovodje Zvok mojih rok v Ljubljani. Vodila je tudi profesionalni zbor Slovenske Filharmonije na raznih koncertih. Žirijo nagrade so sestavljali strokovnjakinja za zborovsko področje Branka Kljun, radijska urednica Tamara Stanese, skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato, Marija Brecelj kot predstavnica SSO in Bogdan Kralj kot predstavnik ZCPZ Trst. Nagrado bodo organizatorji podelili ob dnevu Evrope v četrtek, 9. maja ob 20.00 na dvorcu Geiringer v Trstu. Slovesnost bo obogatilo petje vokalne skupine IngeniuM, ki deluje pod umetniškim vodstvom Blaža Srtmoleta in je moška sekcija istoimenske, mednarodno priznane skupine, ki je za svoje dosežke prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi omejenega števila sedežev je vstop možen samo s predhodno rezervacijo; zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst.

Nagrado Pavle Merku bo prejela Petra Grassi

V Trstu bodo jutri v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope podelili 3. nagrado Pavle Merku. Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst jo podeljujeta bienalno. Prvo in drugo nagrado sta prejela skladatelj Patrick Quaggiato in dirigent Hilarij Lavrenčič. Letos je na vrsti Petra Grassi, dirigentka iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v zadnjih letih doživela največji vzpon z nagradami na tekmovanjih, mednarodno dejavnostjo in široko prepoznavnostjo. Vodila je Deželni mladinski zbor združenja Usci, nato je sovodila Državni mladinski zbor državne federacije Feniarco (kot najmlajša dirigentka v zgodovini te zasedbe), ustanovila je in vodi komorni zbor Vikra, ki v duhu vrednotenja čezmejne kulture nastopa v zelo prestižnih okvirih in je prejel Grand Prix na 59. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nenazadnje je prevzela vodenje oddelka za zborovsko glasbo na konservatoriju v Trentu, ki slovi kot ena najboljših šol za mlade zborovske dirigente. Petra Grassi je leta 2016  prejela prvo nagrado na tekmovanju za zborovodje Zvok mojih rok v Ljubljani. Vodila je tudi profesionalni zbor Slovenske Filharmonije na raznih koncertih. Žirijo nagrade so sestavljali strokovnjakinja za zborovsko področje Branka Kljun, radijska urednica Tamara Stanese, skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato, Marija Brecelj kot predstavnica SSO in Bogdan Kralj kot predstavnik ZCPZ Trst. Nagrado bodo organizatorji podelili ob dnevu Evrope v četrtek, 9. maja ob 20.00 na dvorcu Geiringer v Trstu. Slovesnost bo obogatilo petje vokalne skupine IngeniuM, ki deluje pod umetniškim vodstvom Blaža Srtmoleta in je moška sekcija istoimenske, mednarodno priznane skupine, ki je za svoje dosežke prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi omejenega števila sedežev je vstop možen samo s predhodno rezervacijo; zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst.

družba rojaki kultura glasba

Slovencem po svetu in domovini

Nagrado Pavle Merku bo prejela Petra Grassi

V Trstu bodo jutri v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope podelili 3. nagrado Pavle Merku. Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst jo podeljujeta bienalno. Prvo in drugo nagrado sta prejela skladatelj Patrick Quaggiato in dirigent Hilarij Lavrenčič. Letos je na vrsti Petra Grassi, dirigentka iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v zadnjih letih doživela največji vzpon z nagradami na tekmovanjih, mednarodno dejavnostjo in široko prepoznavnostjo. Vodila je Deželni mladinski zbor združenja Usci, nato je sovodila Državni mladinski zbor državne federacije Feniarco (kot najmlajša dirigentka v zgodovini te zasedbe), ustanovila je in vodi komorni zbor Vikra, ki v duhu vrednotenja čezmejne kulture nastopa v zelo prestižnih okvirih in je prejel Grand Prix na 59. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nenazadnje je prevzela vodenje oddelka za zborovsko glasbo na konservatoriju v Trentu, ki slovi kot ena najboljših šol za mlade zborovske dirigente. Petra Grassi je leta 2016  prejela prvo nagrado na tekmovanju za zborovodje Zvok mojih rok v Ljubljani. Vodila je tudi profesionalni zbor Slovenske Filharmonije na raznih koncertih. Žirijo nagrade so sestavljali strokovnjakinja za zborovsko področje Branka Kljun, radijska urednica Tamara Stanese, skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato, Marija Brecelj kot predstavnica SSO in Bogdan Kralj kot predstavnik ZCPZ Trst. Nagrado bodo organizatorji podelili ob dnevu Evrope v četrtek, 9. maja ob 20.00 na dvorcu Geiringer v Trstu. Slovesnost bo obogatilo petje vokalne skupine IngeniuM, ki deluje pod umetniškim vodstvom Blaža Srtmoleta in je moška sekcija istoimenske, mednarodno priznane skupine, ki je za svoje dosežke prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi omejenega števila sedežev je vstop možen samo s predhodno rezervacijo; zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst.

VEČ ...|8. 5. 2024
Nagrado Pavle Merku bo prejela Petra Grassi

V Trstu bodo jutri v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope podelili 3. nagrado Pavle Merku. Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst jo podeljujeta bienalno. Prvo in drugo nagrado sta prejela skladatelj Patrick Quaggiato in dirigent Hilarij Lavrenčič. Letos je na vrsti Petra Grassi, dirigentka iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v zadnjih letih doživela največji vzpon z nagradami na tekmovanjih, mednarodno dejavnostjo in široko prepoznavnostjo. Vodila je Deželni mladinski zbor združenja Usci, nato je sovodila Državni mladinski zbor državne federacije Feniarco (kot najmlajša dirigentka v zgodovini te zasedbe), ustanovila je in vodi komorni zbor Vikra, ki v duhu vrednotenja čezmejne kulture nastopa v zelo prestižnih okvirih in je prejel Grand Prix na 59. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nenazadnje je prevzela vodenje oddelka za zborovsko glasbo na konservatoriju v Trentu, ki slovi kot ena najboljših šol za mlade zborovske dirigente. Petra Grassi je leta 2016  prejela prvo nagrado na tekmovanju za zborovodje Zvok mojih rok v Ljubljani. Vodila je tudi profesionalni zbor Slovenske Filharmonije na raznih koncertih. Žirijo nagrade so sestavljali strokovnjakinja za zborovsko področje Branka Kljun, radijska urednica Tamara Stanese, skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato, Marija Brecelj kot predstavnica SSO in Bogdan Kralj kot predstavnik ZCPZ Trst. Nagrado bodo organizatorji podelili ob dnevu Evrope v četrtek, 9. maja ob 20.00 na dvorcu Geiringer v Trstu. Slovesnost bo obogatilo petje vokalne skupine IngeniuM, ki deluje pod umetniškim vodstvom Blaža Srtmoleta in je moška sekcija istoimenske, mednarodno priznane skupine, ki je za svoje dosežke prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi omejenega števila sedežev je vstop možen samo s predhodno rezervacijo; zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura glasba

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 5. 2024
Aleš Maver: Protesti v Gruziji

Prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik je bil naš gost v tretji majski oddaji. Ustavili smo se ob vrenju in protestih v Gruziji, ki so posledica sprejemanja sporne zakonodaje, in pogledali kakšna je evropska perspektiva te države, ki ima od decembra status kandidatke za članstvo v EU.

Aleš Maver: Protesti v Gruziji

Prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik je bil naš gost v tretji majski oddaji. Ustavili smo se ob vrenju in protestih v Gruziji, ki so posledica sprejemanja sporne zakonodaje, in pogledali kakšna je evropska perspektiva te države, ki ima od decembra status kandidatke za članstvo v EU.

Robert Božič

politika

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|14. 5. 2024
Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.

Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.

Jože Bartolj

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 5. 2024
Pretep v vzgojni hiši

V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.

Pretep v vzgojni hiši

V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2024
Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostmladi

Spominjamo se

VEČ ...|18. 5. 2024
Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče