Is podcast Manjšine - okno v svet Is podcast
Manjšine - okno v svet

Mohorjeva iz Celovca začenja z novim nizom prireditev Manjšine - okno v svet (več nam je povedal dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve). Slišali boste tudi razmišljanje Dejana Valentinčiča iz Evropske pravne fakultete Nove univerze o pomenu maloobmejnega sodelovanja v času hladne vojne in čezmejnega sodelovanja v sodobni Evropi regij. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

5. 3. 2023
Manjšine - okno v svet

Mohorjeva iz Celovca začenja z novim nizom prireditev Manjšine - okno v svet (več nam je povedal dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve). Slišali boste tudi razmišljanje Dejana Valentinčiča iz Evropske pravne fakultete Nove univerze o pomenu maloobmejnega sodelovanja v času hladne vojne in čezmejnega sodelovanja v sodobni Evropi regij. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|5. 3. 2023
Manjšine - okno v svet

Mohorjeva iz Celovca začenja z novim nizom prireditev Manjšine - okno v svet (več nam je povedal dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve). Slišali boste tudi razmišljanje Dejana Valentinčiča iz Evropske pravne fakultete Nove univerze o pomenu maloobmejnega sodelovanja v času hladne vojne in čezmejnega sodelovanja v sodobni Evropi regij. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2023
Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

VEČ ...|21. 5. 2023
Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2023
Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

VEČ ...|14. 5. 2023
Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 4. 2023
O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

VEČ ...|30. 4. 2023
O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 4. 2023
Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

VEČ ...|23. 4. 2023
Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2023
Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

VEČ ...|16. 4. 2023
Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2023
Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

VEČ ...|9. 4. 2023
Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2023
Zakaj moram ubogati Boga?

Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. (Peta Mojzesova knjiga 5, 6-7).

Zakaj moram ubogati Boga?

Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. (Peta Mojzesova knjiga 5, 6-7).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|31. 5. 2023
Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Za življenje

VEČ ...|3. 6. 2023
Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Blaž Lesnik

odnosišolavzgojašolski uspehzaključek šolskega letaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 5. 2023
Pritiski na KGZS in o projektu Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig

Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.

Pritiski na KGZS in o projektu Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig

Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZSDamjan Jerič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|3. 6. 2023
Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Blaž Lesnik

odnosišolavzgojašolski uspehzaključek šolskega letaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2023
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|3. 6. 2023
Radijska igra Ti si naš zavetnik - Lojze Grozde

Dopoldanski program je načela Sobotna iskrica. Na tokratno izvedbo so posebej dobro pripravljeni vsi, ki so maja poslušali naš podcast Zgodbe za otroke. Prinašal je namreč šmarnice, v katerih smo spoznali tudi življenje blaženega Alojzija Grozdeta, ki je godoval pred tednom dni. Tokrat smo predvajali radijsko igro Ti si naš zavetnik - Lojze Grozde, v kateri smo spoznali njegovo življenje od otroštva pa do beatifikacije. V igro so vključene tudi Grozdetove pesmi. Vabljeni k poslušanju.

Radijska igra Ti si naš zavetnik - Lojze Grozde

Dopoldanski program je načela Sobotna iskrica. Na tokratno izvedbo so posebej dobro pripravljeni vsi, ki so maja poslušali naš podcast Zgodbe za otroke. Prinašal je namreč šmarnice, v katerih smo spoznali tudi življenje blaženega Alojzija Grozdeta, ki je godoval pred tednom dni. Tokrat smo predvajali radijsko igro Ti si naš zavetnik - Lojze Grozde, v kateri smo spoznali njegovo življenje od otroštva pa do beatifikacije. V igro so vključene tudi Grozdetove pesmi. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|3. 6. 2023
Koper, Litija, Črnomelj, Stična

Poročali smo o širitvi Belokranjskega podjetniškega inkubatorja, čistilni akciji slovenske obale in morja, opozorilu županov spodnje podravskih občin glede pomanjkljivosti strategije prostorskega razvoja države, stiškem sejmu in 27. pohodu od cerkvice do cerkvice v občini Litija.

Koper, Litija, Črnomelj, Stična

Poročali smo o širitvi Belokranjskega podjetniškega inkubatorja, čistilni akciji slovenske obale in morja, opozorilu županov spodnje podravskih občin glede pomanjkljivosti strategije prostorskega razvoja države, stiškem sejmu in 27. pohodu od cerkvice do cerkvice v občini Litija.

Andrej Šinko

politikadružbainfo