Is podcast Pogledi rojakov iz zamejstva Is podcast
Pogledi rojakov iz zamejstva

Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)

Matjaž Merljak

družba rojaki

26. 12. 2021
Pogledi rojakov iz zamejstva

Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)

Matjaž Merljak

VEČ ...|26. 12. 2021
Pogledi rojakov iz zamejstva

Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2023
Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

VEČ ...|21. 5. 2023
Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2023
Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

VEČ ...|14. 5. 2023
Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 4. 2023
O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

VEČ ...|30. 4. 2023
O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 4. 2023
Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

VEČ ...|23. 4. 2023
Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2023
Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

VEČ ...|16. 4. 2023
Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2023
Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

VEČ ...|9. 4. 2023
Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 5. 2023
Angel prepiha

Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …

Angel prepiha

Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|23. 5. 2023
Jože Bartolj: Dnevi spomina in prošnja Mariji

V Sloveniji so se pojavili ukrepi vlade, ki so sprožili razpravo o njihovem vplivu na demokracijo. Med spornimi dejanji je bil pogreb z vojaškimi častmi Janeza Zemljariča, ukinitev muzejske institucije in provokativna gesta umetnice. Poleg tega je bil ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ti ukrepi so povzročili nelagodje in nezadovoljstvo, saj se postavlja vprašanje o spoštovanju zgodovinskih zločinov in svobode izražanja.

Jože Bartolj: Dnevi spomina in prošnja Mariji

V Sloveniji so se pojavili ukrepi vlade, ki so sprožili razpravo o njihovem vplivu na demokracijo. Med spornimi dejanji je bil pogreb z vojaškimi častmi Janeza Zemljariča, ukinitev muzejske institucije in provokativna gesta umetnice. Poleg tega je bil ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ti ukrepi so povzročili nelagodje in nezadovoljstvo, saj se postavlja vprašanje o spoštovanju zgodovinskih zločinov in svobode izražanja.

Jože Bartolj

komentar

Za življenje

VEČ ...|27. 5. 2023
Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 5. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. maj 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. maj 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|27. 5. 2023
Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 5. 2023
Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|29. 5. 2023
Ob prazniku Marije

Slišali boste slišali posnetek pridige, ki jo je imel nadškof Zore na Brezjah 23. maja, in nekaj kratkih misli ob prazniku Marije, Matere Cerkve.

Ob prazniku Marije

Slišali boste slišali posnetek pridige, ki jo je imel nadškof Zore na Brezjah 23. maja, in nekaj kratkih misli ob prazniku Marije, Matere Cerkve.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 5. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 5. 2023
Angel prepiha

Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …

Angel prepiha

Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …

Gregor Čušin

duhovnost