Is podcast
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.
Slovencem po svetu in domovini
Eden od slovenskih domov v Buenos Airesu Slovenska vas je ta mesec praznoval svojo 71. obletnico. Slovesnost se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Kraljice, nato so počastili argentinsko in slovensko zastavo in himno. Geslo »DRUŽINA SMO. VSI SMO EDEN DRUGEMU LUČ« je bilo vodilo vsega jubilejnega programa. V svojih pozdravnih govorih so ga tudi omenjali predsednica društva Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in 3. sekretarka Tija Kuhar, ki je v tem času zamenjav zastopala Veleposlaništvo Republike Slovenije in se pohvalno spomnila mons. Janeza Hladnika, vizionarnega ustanovitelja Slovenske vasi. Kulturni del se je pričel s petjem otrok Slovenske šole Ireneja Friderika Barage pod prijaznim vodstvom Monike Urbanija, ki so navdušeno zapeli ob spremljavi kitar. Sledila je kratka veseloigra enodejanka »Podlaga zakonske sreče«. Režiser Dani Grbec je, kljub oviram, posrečeno izbral nositelje petih vlog in z njimi dosegel dinamično in humoristično predstavo sicer preprostega starejšega teksta. Za lažje razumevanje teksta, zlasti za udeležence ki ne govorijo slovensko, so bili podnaslovi v španščini. Po veselem razpoloženju sodeč bomo lahko v Hladnikovem domu praznovali še mnogo obletnic, zapis za Svobodno Slovenijo zaključje Franci Sušnik. Igralci (Jeremías Žitnik kot mlad soprog SLAVOLJUB, Valerija Urbanija kot njegova žena DRAGOTINA, Pavla Grbec kot njena mati IVANA, Boris Rot kot zdravnik DR. PELIKAN in Helena Cerar kot kuharica JERICA) so dovršeno karakterizirali svojo vlogo, k čemur so odločno pripomogli tudi izbrani kostumi, frizure in maskiranje. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala umakniti, želela razsajati med nami kar do naslednje. Vendar se je vreme le sprevedrilo in smo v nedeljo 5. novembra bili obdarovani s krasnim dnevom. Številni udeleženci in zastopniki vseh buenosaireških slovenskih domov smo bili po zaslugi kuharic in strežnikov prav dobro pogoščeni s kosilom, med katerim je že animiral Duo Vater & Sohn, ki je nato mnoge zvabil na plesišče.
Slovencem po svetu in domovini
Eden od slovenskih domov v Buenos Airesu Slovenska vas je ta mesec praznoval svojo 71. obletnico. Slovesnost se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Kraljice, nato so počastili argentinsko in slovensko zastavo in himno. Geslo »DRUŽINA SMO. VSI SMO EDEN DRUGEMU LUČ« je bilo vodilo vsega jubilejnega programa. V svojih pozdravnih govorih so ga tudi omenjali predsednica društva Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in 3. sekretarka Tija Kuhar, ki je v tem času zamenjav zastopala Veleposlaništvo Republike Slovenije in se pohvalno spomnila mons. Janeza Hladnika, vizionarnega ustanovitelja Slovenske vasi. Kulturni del se je pričel s petjem otrok Slovenske šole Ireneja Friderika Barage pod prijaznim vodstvom Monike Urbanija, ki so navdušeno zapeli ob spremljavi kitar. Sledila je kratka veseloigra enodejanka »Podlaga zakonske sreče«. Režiser Dani Grbec je, kljub oviram, posrečeno izbral nositelje petih vlog in z njimi dosegel dinamično in humoristično predstavo sicer preprostega starejšega teksta. Za lažje razumevanje teksta, zlasti za udeležence ki ne govorijo slovensko, so bili podnaslovi v španščini. Po veselem razpoloženju sodeč bomo lahko v Hladnikovem domu praznovali še mnogo obletnic, zapis za Svobodno Slovenijo zaključje Franci Sušnik. Igralci (Jeremías Žitnik kot mlad soprog SLAVOLJUB, Valerija Urbanija kot njegova žena DRAGOTINA, Pavla Grbec kot njena mati IVANA, Boris Rot kot zdravnik DR. PELIKAN in Helena Cerar kot kuharica JERICA) so dovršeno karakterizirali svojo vlogo, k čemur so odločno pripomogli tudi izbrani kostumi, frizure in maskiranje. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala umakniti, želela razsajati med nami kar do naslednje. Vendar se je vreme le sprevedrilo in smo v nedeljo 5. novembra bili obdarovani s krasnim dnevom. Številni udeleženci in zastopniki vseh buenosaireških slovenskih domov smo bili po zaslugi kuharic in strežnikov prav dobro pogoščeni s kosilom, med katerim je že animiral Duo Vater & Sohn, ki je nato mnoge zvabil na plesišče.
Slovencem po svetu in domovini
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Slovencem po svetu in domovini
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Slovencem po svetu in domovini
V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev. Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.
Slovencem po svetu in domovini
V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev. Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.
Slovencem po svetu in domovini
Pogovor z Mirkom Vasletom, urednikom radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki že 36 let oddaja v Buenos Airesu v Argentini, [12:55] predsednik Enotne liste Gabriel Hribar nam je pojasnil, kaj v skupni izjavi od vlade na Dunaju pričakujejo koroški Slovenci, [26:55] slišali ste še nekaj misli prof. dr. Andreja Finka o narodni identiteti ter novice.
Slovencem po svetu in domovini
Pogovor z Mirkom Vasletom, urednikom radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki že 36 let oddaja v Buenos Airesu v Argentini, [12:55] predsednik Enotne liste Gabriel Hribar nam je pojasnil, kaj v skupni izjavi od vlade na Dunaju pričakujejo koroški Slovenci, [26:55] slišali ste še nekaj misli prof. dr. Andreja Finka o narodni identiteti ter novice.
Slovencem po svetu in domovini
Organizacije koroških Slovencev: Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter enotna lista so objavile skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da mnoge obljube narodnim skupnostim v Avstriji niso izpolnjene, je za naš radio pojasnil predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. Nujno bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh od jasli do univerze. Pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam za zagotovitev uporabe slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter politična stranka Enotna lista opozarjajo tudi na potrebo po spremembi Zakona o narodnih skupnostih. Težave se kopičijo že desetletje in so veliko večje in pomembnejše od korakov naprej, ki so bili storjeni v zadnjem času: povečanje podpore manjšinam in za medije in sprememba člena sporazuma o osnovnem šolstvu.
Slovencem po svetu in domovini
Organizacije koroških Slovencev: Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter enotna lista so objavile skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da mnoge obljube narodnim skupnostim v Avstriji niso izpolnjene, je za naš radio pojasnil predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. Nujno bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh od jasli do univerze. Pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam za zagotovitev uporabe slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter politična stranka Enotna lista opozarjajo tudi na potrebo po spremembi Zakona o narodnih skupnostih. Težave se kopičijo že desetletje in so veliko večje in pomembnejše od korakov naprej, ki so bili storjeni v zadnjem času: povečanje podpore manjšinam in za medije in sprememba člena sporazuma o osnovnem šolstvu.
Slovencem po svetu in domovini
Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein.
Slovencem po svetu in domovini
Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu in Gorici si bodo rojaki in tudi drugi lahko ogledali filma o življenju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V goste prihajata režiserki Milena Olip in Andrina Mračnikar s svojima filmoma Sine Legibus in Izginjanje. Prvi vodi skozi spomine 105-letne Mice Olip, ki popelje v dvojezično južno avstrijsko Koroško leta 1976, ko se je slovenska narodna skupnost odločila za bojkot preštevanja. Jutrišnji projekciji v Gorici bo sledil pogovor z avtorico. Film Izginjanje pa bo prvič prikazan v Italiji. Celovečerni dokumentarec popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni, in razkriva zgodovino, ki je bila dolgo spregledana v avstrijskem avdiovizualnem spominu. Nedeljski projekciji bo prav tako sledil pogovor režiserko. V Krajinskem in pripovednem muzeju v Špetru pa bo v soboto še pogovor o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Dogodke pripravlja goriški Kinoatelje v sodelovanju z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter lokalnimi institucijami.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu in Gorici si bodo rojaki in tudi drugi lahko ogledali filma o življenju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V goste prihajata režiserki Milena Olip in Andrina Mračnikar s svojima filmoma Sine Legibus in Izginjanje. Prvi vodi skozi spomine 105-letne Mice Olip, ki popelje v dvojezično južno avstrijsko Koroško leta 1976, ko se je slovenska narodna skupnost odločila za bojkot preštevanja. Jutrišnji projekciji v Gorici bo sledil pogovor z avtorico. Film Izginjanje pa bo prvič prikazan v Italiji. Celovečerni dokumentarec popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni, in razkriva zgodovino, ki je bila dolgo spregledana v avstrijskem avdiovizualnem spominu. Nedeljski projekciji bo prav tako sledil pogovor režiserko. V Krajinskem in pripovednem muzeju v Špetru pa bo v soboto še pogovor o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Dogodke pripravlja goriški Kinoatelje v sodelovanju z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter lokalnimi institucijami.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Sol in luč
V zadnjem delu je pogovor tekel o zdravilni moči glasbe in o tem, kako glasba vpliva na plod v materinem telesu in ali je koristno, da v najrosnejšem obdobju kar prek trebuha predvajamo določeno glasbo. Zakaj ne, v tokratni oddaji.
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Spoznanje več, predsodek manj
V dobri novici smo izpostavili 29. rojstni dan Radia Ognjišče in ob pravkar končanem 39. knjižnem sejmu tudi ugotovitev, da je ljudstvo knjige še živo kajti na knjižnem sejmu so predstavili tudi slikanico o mistikinji Magdaleni Gornik. Teme duhovnosti in mistike so tudi prisotne med nami, čeprav se včasih ne zdi. Tema je bila tudi odvzem živali kmetu s krškega polja in vprašanje zakaj je gibanje animalistov tako agresivno? Zakaj v gozdu ne gradijo toplih zavetišč za živali in raje kmetom kradejo govedo? Seveda nismo mogli niti mimo teme o velikem padcu popularnosti sedanje vlade in še posebej njenega predsednika.
Pojdite in učite
Slišali smo vabilo na srečanje s Pedrom Opeko in pogledali v Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Obiskali smo bogoslovno semenišče v Ljubljani, kjer se v teh dneh še posebej pripravljajo na praznik Brezmadežne, ki je njihova zavetnica in vzornica. Zato se bogoslovci in duhovniki pod njenim varstvom znotraj Cerkve že vrsto let povezujejo v Marijino kongregacijo, ki bo na slovesni praznik 8. decembra medse sprejela štiri bogoslovce prvega letnika. Pred Gospodom bodo prvič slovesno izrekli besede »Tukaj sem«. Ozrli smo se še na iztekajoči se Teden Karitas in 33. dobrodelni koncert Klic dobrote za družine v stiski.
Kmetijska oddaja
O pravilnem postopku prijave poškodb pri delu v kmetijstvu in povabilo na letošnje Lombergarjeve dneve, ki se bovo v prihodnjih dneh odvijali v Mariboru, ste lahko slišali v današnji nedeljski kmetijski oddaji.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče