Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Ob robu 54. novoletnega srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu so podpisali pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) na tem območju, ki predstavlja začetek novega skupnega poglavja razvoja čezmejnega prostora. Že dlje časa so iskali ustrezen model skupnega razvojnega pristopa, s katerim bi lahko sistematično uresničevali pobude in ideje. Na lanskem srečanju je dozorela ideja o ustanovitvi EZTS, letošnje srečanje pa je prineslo podpis pisma o nameri. EZTS z delovnim imenom Povezane doline - Valli condivise bo združeval pet slovenskih občin - Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal ob Soči in Brda -, 23 italijanskih občin, povezanih v dve gorski skupnosti (Gorska skupnost Nadiških in Terskih dolin ter Gorska skupnost Železne in Kanalske doline) ter občini Čedad in Prapotno. Dogodka se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, eden od pobudnikov ustanovitve EZTS. Na srečanju je dejal, da je EZTS priložnost za novo razvojno dinamiko, ki lahko prebivalcem ob meji prinese konkretne koristi, predvsem mladim, ter okrepi sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in družbenem področju.

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Pred dnevi je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Bil je dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado

Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik sta sporočila, da je umrl dr. Janko Zerzer, dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze, profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru. Bil je ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado. Med pobudami dr. Janka Zerzerja je tudi iniciativa Slovenščina v družini, ki naj bi posebej opozarjala na važnost in lepoto narečja, ki ga moremo ohranjati samo v družinah. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

Družba se razvija v napačno smer – vse postaja zamenljivo, vrednote razpadejo. Kje najdeš zase trdne oporne točke? To je naslov zmagovalnega govora letošnjega govorniškega natečaja za mlade na avstrijskem Koroškem, ki ga razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Včeraj je na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu potekalo zaključno tekmovanje. Udeležilo se ga je sedem kandidatk in kandidatov iz Slovenske gimnazije v Celovcu, Dvojezične trgovske akademije, Višje šole za gospodarske poklice v Šent Petru in Gimnazije Alpe Jadran v Velikovcu. Zmagovalka je Mojca Prosen iz 4. letnika šentpeterske šole, ki bo svoj govor predstavila in nagrado prejela ob podelitvi Tischlerjeve nagrade 2026 Herti Maurer Lausegger v ponedeljek, 26. januarja, v Mohorjevi hiši v Celovcu.

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.