Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo istrska skupina Vruja iz Kopra, skupina Bodeče neže s Primskovega pri Kranju in godci Rožančevi fantjiči iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo istrska skupina Vruja iz Kopra, skupina Bodeče neže s Primskovega pri Kranju in godci Rožančevi fantjiči iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo istrska skupina Vruja iz Kopra, skupina Bodeče neže s Primskovega pri Kranju in godci Rožančevi fantjiči iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc.
Pevci zapojte, godci zagodte
18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Konec oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še pevci Folklorne skupine Duplo Pišece, Marjan Dirnbek iz Globokega in Tone Jagodič z Bizeljskega, Dobovski pevci ter pevke Trlce iz Ligojne, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Konec oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še pevci Folklorne skupine Duplo Pišece, Marjan Dirnbek iz Globokega in Tone Jagodič z Bizeljskega, Dobovski pevci ter pevke Trlce iz Ligojne, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila 17. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 26. let pripravljajo sodelavci Glasbeno narodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Marjetka Golež Kaučič, je predstavil ljudsko pesemsko izročilo o živalih.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila 17. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 26. let pripravljajo sodelavci Glasbeno narodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Marjetka Golež Kaučič, je predstavil ljudsko pesemsko izročilo o živalih.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960. Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve prinaša tokratna oddaja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960. Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve prinaša tokratna oddaja.
Pevci zapojte, godci zagodte
V začetku oktobra je v Kulturnem domu Visoko pri Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo deset pevskih in godčevskih skupin, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V začetku oktobra je v Kulturnem domu Visoko pri Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo deset pevskih in godčevskih skupin, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Pred katoliškim in državnim praznikom v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo oddajo o ljudski glasbi prepletali z mrliškimi in pripovednimi pesmimi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Pred katoliškim in državnim praznikom v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo oddajo o ljudski glasbi prepletali z mrliškimi in pripovednimi pesmimi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah so prvo soboto v oktobru pripravili prireditev, na kateri so prikazali petje ob poroki nekdaj. Odlomke s koncerta Ohcet bo, ki so ga poleg domačinov oblikovali še Vaški fantje z Doln, pevke ljudskih pesmi Kitice iz Markovcev in ljudski godci z Ljubnega, je ponudila tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah so prvo soboto v oktobru pripravili prireditev, na kateri so prikazali petje ob poroki nekdaj. Odlomke s koncerta Ohcet bo, ki so ga poleg domačinov oblikovali še Vaški fantje z Doln, pevke ljudskih pesmi Kitice iz Markovcev in ljudski godci z Ljubnega, je ponudila tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Skupina Zarja iz Račne pri Grosuplju je bila ustanovljena leta 1997 iz potrebe po ljudskem petju znotraj domače folklorne skupine. Že tistega leta so pevci začeli z zbiranjem in zapisovanjem ljudskih pesmi v domačem kraju ter ožji in širši okolici Dolenjske. Letos skupina Zarja obeležuje 25 let organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti je v začetku oktobra pripravila že 25. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Fantje po polj gredo. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Skupina Zarja iz Račne pri Grosuplju je bila ustanovljena leta 1997 iz potrebe po ljudskem petju znotraj domače folklorne skupine. Že tistega leta so pevci začeli z zbiranjem in zapisovanjem ljudskih pesmi v domačem kraju ter ožji in širši okolici Dolenjske. Letos skupina Zarja obeležuje 25 let organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti je v začetku oktobra pripravila že 25. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Fantje po polj gredo. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. december 2023 ob 05-ih
Doživetja narave
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Svetovalnica
V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.
Duhovna misel
Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel (Izaija 7, 14).
S svetnikom na ti
Oprosti mi, prosim, ker bom na tak lep svetek, kot je današnji, malce pojamral …
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič