Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo istrska skupina Vruja iz Kopra, skupina Bodeče neže s Primskovega pri Kranju in godci Rožančevi fantjiči iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo istrska skupina Vruja iz Kopra, skupina Bodeče neže s Primskovega pri Kranju in godci Rožančevi fantjiči iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo istrska skupina Vruja iz Kopra, skupina Bodeče neže s Primskovega pri Kranju in godci Rožančevi fantjiči iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc.
Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.
V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.
Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.
V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.
Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.
Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.
Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.
Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Starejša teta je umrla in zapustila zbirko ...
Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Le kdo lahko danes reče, da ni pod stresom, da ga ne gane potrošništvo in da je povsem izpolnjen s smislom življenja? Lionel Dalle v knjigi z naslovom Čudež hvaležnosti plast za plastjo razkriva pasti sodobnega življenja in ponuja protistrup. Hvaležnost!
Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.
Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.
Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče