Udeleženci letošnjega festivala sodobne krščanske glasbe Ritem srca Denis Trap, Miha Novak, Petra Stopar, Matej Šoklič, Brigita Pintar, Lea Boršič ter Neža in Damjan Pančur pripovedujejo o sebi in o novih festivalskih pesmih. O sebi pa spregovori tudi lanski zmagovalec kulinarične oddaje MasterChef Luka Novak, ki bo na festivalu ponujal svoje specialitete.
Udeleženci letošnjega festivala sodobne krščanske glasbe Ritem srca Denis Trap, Miha Novak, Petra Stopar, Matej Šoklič, Brigita Pintar, Lea Boršič ter Neža in Damjan Pančur pripovedujejo o sebi in o novih festivalskih pesmih. O sebi pa spregovori tudi lanski zmagovalec kulinarične oddaje MasterChef Luka Novak, ki bo na festivalu ponujal svoje specialitete.
Udeleženci letošnjega festivala sodobne krščanske glasbe Ritem srca Denis Trap, Miha Novak, Petra Stopar, Matej Šoklič, Brigita Pintar, Lea Boršič ter Neža in Damjan Pančur pripovedujejo o sebi in o novih festivalskih pesmih. O sebi pa spregovori tudi lanski zmagovalec kulinarične oddaje MasterChef Luka Novak, ki bo na festivalu ponujal svoje specialitete.
Ste za večer s knjigo v roki? Ne pretežka, ne predolga, le nekaj zgodbic? Tako, da zaplavamo v nek drug čas in se spomnimo drugačnega življenja? Pa da uživamo ob lepem starem pripovednem jeziku in obnovimo spomine iz šolskih klopi. V tokratni Petkov večer je vstopil Prežihov Voranc z nekaj črticami iz zbirke Solzice.
Ste za večer s knjigo v roki? Ne pretežka, ne predolga, le nekaj zgodbic? Tako, da zaplavamo v nek drug čas in se spomnimo drugačnega življenja? Pa da uživamo ob lepem starem pripovednem jeziku in obnovimo spomine iz šolskih klopi. V tokratni Petkov večer je vstopil Prežihov Voranc z nekaj črticami iz zbirke Solzice.
V sklopu kratkega oddiha v Bernardinu z našimi poslušalci na začetku marca smo lahko prisluhnili enemu najuspešnejših mladih pevcev zabavne glasbe, ki pa enako odlično osvaja tudi klasične odre, Gregorju Ravniku. V akustičnem koncertu s kitaristom Markom Hrvatinom je zapel pesmi s svojega prvega albuma in povedal kar precej o svoji glasbi ter o sebi.
V sklopu kratkega oddiha v Bernardinu z našimi poslušalci na začetku marca smo lahko prisluhnili enemu najuspešnejših mladih pevcev zabavne glasbe, ki pa enako odlično osvaja tudi klasične odre, Gregorju Ravniku. V akustičnem koncertu s kitaristom Markom Hrvatinom je zapel pesmi s svojega prvega albuma in povedal kar precej o svoji glasbi ter o sebi.
Lani je prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec! praznoval 60 let in je ponovno zbral tri glavne junake enega najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov: Kekca, Mojco in Rožleta. V oddaji Petkov večer so se vsi trije, Velimir Gjurin, Blanka Kos in Martin Mele v sproščenem klepetu spominjali snemanja, promocije filma po vsej takratni Jugoslaviji, pa tudi svojega odraščanja in kako so vloge vplivale na njihovo življenje.
Lani je prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec! praznoval 60 let in je ponovno zbral tri glavne junake enega najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov: Kekca, Mojco in Rožleta. V oddaji Petkov večer so se vsi trije, Velimir Gjurin, Blanka Kos in Martin Mele v sproščenem klepetu spominjali snemanja, promocije filma po vsej takratni Jugoslaviji, pa tudi svojega odraščanja in kako so vloge vplivale na njihovo življenje.
Oddaja Petkov večer se je umaknila vsebini velikega petka. Povabili smo vas na pot. Na križev pot z obrobja. Ob premišljevanjih, ki jih je v knjižici izdala založba Salve, smo molili za otroke, bolne, zapornike, begunce, žrtve zlorab, stare starše in druge. Po Catholic Linku je razmišljanja prevedel in pripravil Marko Suhoveršnik.
Oddaja Petkov večer se je umaknila vsebini velikega petka. Povabili smo vas na pot. Na križev pot z obrobja. Ob premišljevanjih, ki jih je v knjižici izdala založba Salve, smo molili za otroke, bolne, zapornike, begunce, žrtve zlorab, stare starše in druge. Po Catholic Linku je razmišljanja prevedel in pripravil Marko Suhoveršnik.
Ob sklepu Tedna katoliških šol smo ob pesmih in skladbah vseh katoliških gimnazij in osnovne šole ter ob zgodbah profesorjev in dijakov v dobrodelnem petkovem koncertnem večeru zbirali sredstva za šolski sklad v pomoč otrokom in mladim iz socialno in finančno šibkejših družin pri dokončanju šolanja. Oddajo smo zaključili s pesmijo Mešanega mladinskega pevskega zbora Škofijske gimnazije Vipava “Z roko v roki”.
Ob sklepu Tedna katoliških šol smo ob pesmih in skladbah vseh katoliških gimnazij in osnovne šole ter ob zgodbah profesorjev in dijakov v dobrodelnem petkovem koncertnem večeru zbirali sredstva za šolski sklad v pomoč otrokom in mladim iz socialno in finančno šibkejših družin pri dokončanju šolanja. Oddajo smo zaključili s pesmijo Mešanega mladinskega pevskega zbora Škofijske gimnazije Vipava “Z roko v roki”.
Tokrat je bil z nami gost, ki ga pogosto slišite v našem programu, v oddajah, ki prinašajo bolj resne vsebine. Tokrat se je prepustil naključnim vprašanjem in se ob njih zabaval. Verjetno se boste tudi vi. Prisluhnite zanimivemu in zabavnemu pogovoru z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.
Tokrat je bil z nami gost, ki ga pogosto slišite v našem programu, v oddajah, ki prinašajo bolj resne vsebine. Tokrat se je prepustil naključnim vprašanjem in se ob njih zabaval. Verjetno se boste tudi vi. Prisluhnite zanimivemu in zabavnemu pogovoru z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.
Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.
Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.
Oddaja Petkov večer je poskrbela za prijetno glasbo, za nekaj zanimivih novičk ter za sproščen klepet s poslušalci.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.