Petkov večer

VEČ ...|31. 10. 2025
Igralec Igor Korošec

Gost oddaje je bil igralec, režiser, producent in ustanovitelj Društva SNG Kranj Igor Korošec. Pripovedoval je o svoji novi predstavi Moj sinko Jezus, v kateri upodablja svetega Jožefa, pa o študiju igralstva v Moskvi, o igralskih izkušnjah v Hollywoodu in še čem.

Igralec Igor Korošec

Gost oddaje je bil igralec, režiser, producent in ustanovitelj Društva SNG Kranj Igor Korošec. Pripovedoval je o svoji novi predstavi Moj sinko Jezus, v kateri upodablja svetega Jožefa, pa o študiju igralstva v Moskvi, o igralskih izkušnjah v Hollywoodu in še čem.

igralecHollywoododermonokomedija

Petkov večer

Igralec Igor Korošec

Gost oddaje je bil igralec, režiser, producent in ustanovitelj Društva SNG Kranj Igor Korošec. Pripovedoval je o svoji novi predstavi Moj sinko Jezus, v kateri upodablja svetega Jožefa, pa o študiju igralstva v Moskvi, o igralskih izkušnjah v Hollywoodu in še čem.

VEČ ...|31. 10. 2025
Igralec Igor Korošec

Gost oddaje je bil igralec, režiser, producent in ustanovitelj Društva SNG Kranj Igor Korošec. Pripovedoval je o svoji novi predstavi Moj sinko Jezus, v kateri upodablja svetega Jožefa, pa o študiju igralstva v Moskvi, o igralskih izkušnjah v Hollywoodu in še čem.

Marjan Bunič

igralecHollywoododermonokomedija

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 9. 2025
Rožančeva nagrada, odlikovanje arhivistu Domanjku, muzikal Kette

Urša Zabukovec je s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem letošnja dobitnica nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično del. Dolgoletni uslužbenec Arhiva Republike Slovenije Boris Domajnko je v Pragi prejel častno odlikovanje, medaljo za zasluge na področju češke arhivske dejavnosti. V novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine bodo naslednji četrtek premierno uprizorili operni muzikal Kette.

Rožančeva nagrada, odlikovanje arhivistu Domanjku, muzikal Kette

Urša Zabukovec je s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem letošnja dobitnica nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično del. Dolgoletni uslužbenec Arhiva Republike Slovenije Boris Domajnko je v Pragi prejel častno odlikovanje, medaljo za zasluge na področju češke arhivske dejavnosti. V novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine bodo naslednji četrtek premierno uprizorili operni muzikal Kette.

kulturaliteraturamuzikal KetteUrša Zabukovec Vinko MöderndorferBoris Domanjko

Kulturni utrinki

Rožančeva nagrada, odlikovanje arhivistu Domanjku, muzikal Kette

Urša Zabukovec je s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem letošnja dobitnica nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično del. Dolgoletni uslužbenec Arhiva Republike Slovenije Boris Domajnko je v Pragi prejel častno odlikovanje, medaljo za zasluge na področju češke arhivske dejavnosti. V novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine bodo naslednji četrtek premierno uprizorili operni muzikal Kette.

VEČ ...|19. 9. 2025
Rožančeva nagrada, odlikovanje arhivistu Domanjku, muzikal Kette

Urša Zabukovec je s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem letošnja dobitnica nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično del. Dolgoletni uslužbenec Arhiva Republike Slovenije Boris Domajnko je v Pragi prejel častno odlikovanje, medaljo za zasluge na področju češke arhivske dejavnosti. V novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine bodo naslednji četrtek premierno uprizorili operni muzikal Kette.

Jože Bartolj

kulturaliteraturamuzikal KetteUrša Zabukovec Vinko MöderndorferBoris Domanjko

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 3. 2023
Predstavitev knjige Martinove zgodbe

V pogovoru z avtorico knjige Simono Podergajs Fajgelj smo predstavili knjigo Martinove zgodbe, ki je izža pri Celovški Mohorjevi družbi. V tej otroški pripovedi se prepletajo zgodbe iz življenja desetletnega Martina in njegove okolice z zgodbami, ki mu jih pripovedujejo sorodniki in znanci oziroma jih pripoveduje fant sam.

Predstavitev knjige Martinove zgodbe

V pogovoru z avtorico knjige Simono Podergajs Fajgelj smo predstavili knjigo Martinove zgodbe, ki je izža pri Celovški Mohorjevi družbi. V tej otroški pripovedi se prepletajo zgodbe iz življenja desetletnega Martina in njegove okolice z zgodbami, ki mu jih pripovedujejo sorodniki in znanci oziroma jih pripoveduje fant sam.

otrocimladiglasbaduhovnostsimona podergajs fajfarmartinove zgodbe

Sobotna iskrica

Predstavitev knjige Martinove zgodbe

V pogovoru z avtorico knjige Simono Podergajs Fajgelj smo predstavili knjigo Martinove zgodbe, ki je izža pri Celovški Mohorjevi družbi. V tej otroški pripovedi se prepletajo zgodbe iz življenja desetletnega Martina in njegove okolice z zgodbami, ki mu jih pripovedujejo sorodniki in znanci oziroma jih pripoveduje fant sam.

VEČ ...|4. 3. 2023
Predstavitev knjige Martinove zgodbe

V pogovoru z avtorico knjige Simono Podergajs Fajgelj smo predstavili knjigo Martinove zgodbe, ki je izža pri Celovški Mohorjevi družbi. V tej otroški pripovedi se prepletajo zgodbe iz življenja desetletnega Martina in njegove okolice z zgodbami, ki mu jih pripovedujejo sorodniki in znanci oziroma jih pripoveduje fant sam.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostsimona podergajs fajfarmartinove zgodbe

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 2. 2023
70 let Gorenjskega muzeja - 120 let Loškega odra

70 let Gorenjskega muzeja - 120 let Loškega odra

kulturagledališčeLoški oderGorenjski muzej

Kulturni utrinki

70 let Gorenjskega muzeja - 120 let Loškega odra
VEČ ...|3. 2. 2023
70 let Gorenjskega muzeja - 120 let Loškega odra

Jože Bartolj

kulturagledališčeLoški oderGorenjski muzej

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 1. 2023
Jožica Koder o Janezu Slaparju Temšaku iz Loma

Jožica Koder o Janezu Slaparju Temšaku iz Loma

kulturaliteraturaJanez Slapar TemšakJožica Koder

Kulturni utrinki

Jožica Koder o Janezu Slaparju Temšaku iz Loma
VEČ ...|19. 1. 2023
Jožica Koder o Janezu Slaparju Temšaku iz Loma

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJanez Slapar TemšakJožica Koder

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Globine

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 4. 2021
Irena Oder o knjižnicah med epidemijo - Začetek glasbenih dnevov - Večernica 2021

Irena Oder o knjižnicah med epidemijo - Začetek glasbenih dnevov - Večernica 2021

kulturaIrena Oder

Kulturni utrinki

Irena Oder o knjižnicah med epidemijo - Začetek glasbenih dnevov - Večernica 2021
VEČ ...|14. 4. 2021
Irena Oder o knjižnicah med epidemijo - Začetek glasbenih dnevov - Večernica 2021

Jože Bartolj

kulturaIrena Oder

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 1. 2019
Predstavitev Prešernovih nagrad 2019

Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

Predstavitev Prešernovih nagrad 2019

Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

Prešernove nagrade 2019bjanka adzic ursulovvinko moderndorfer

Kulturni utrinki

Predstavitev Prešernovih nagrad 2019
Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.
VEČ ...|11. 1. 2019
Predstavitev Prešernovih nagrad 2019
Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

Jože Bartolj

Prešernove nagrade 2019bjanka adzic ursulovvinko moderndorfer

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|2. 11. 2025
Česa ne moremo kupiti za denar

Ivan je bil običajen človek. Imel je majhno premoženje, a je bil zelo srečen. Bil je zadovoljen s svojim življenjem. Ko je nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Česa ne moremo kupiti za denar

Ivan je bil običajen človek. Imel je majhno premoženje, a je bil zelo srečen. Bil je zadovoljen s svojim življenjem. Ko je nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|28. 10. 2025
Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 11. 2025
Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 11. 2025
Cerkev v Sloveniji 60 let po koncilu

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Cerkev v Sloveniji 60 let po koncilu

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 11. 2025
Sv. Janez Henrik Newman razglašen za cerkvenega učitelja

V oddaji smo predstavili življenje in delo sv. Janeza Henrika Newmana, ki ga je papež Leon XIV. 1. novembra razglasil za cerkvenega učitelja. 

Sv. Janez Henrik Newman razglašen za cerkvenega učitelja

V oddaji smo predstavili življenje in delo sv. Janeza Henrika Newmana, ki ga je papež Leon XIV. 1. novembra razglasil za cerkvenega učitelja. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost