Is podcast
Z dr. Janekom Muskom, psihologom in upokojenim profesorjem, smo se pogovarjali o vplivu sodobne tehnologije na naše življenje. Digitalna doba predstavlja velik izziv tudi vzgoji in izobraževanju. Govornik poudarja pomen sožitja z umetno inteligenco, ne smemo pa ji prepustiti prevlade. Izpostavlja pomanjkanje možnosti za psihoterapijo pri slehernem, tako mladih kot starejših, in pomembnost samopomoči ter spoznavanja samega sebe, kar je bil ob sklepu pogovora tudi njegov glavni nasvet. Ne moremo reševati svojih problemov, če najprej sebe ne s-poznamo.
Z dr. Janekom Muskom, psihologom in upokojenim profesorjem, smo se pogovarjali o vplivu sodobne tehnologije na naše življenje. Digitalna doba predstavlja velik izziv tudi vzgoji in izobraževanju. Govornik poudarja pomen sožitja z umetno inteligenco, ne smemo pa ji prepustiti prevlade. Izpostavlja pomanjkanje možnosti za psihoterapijo pri slehernem, tako mladih kot starejših, in pomembnost samopomoči ter spoznavanja samega sebe, kar je bil ob sklepu pogovora tudi njegov glavni nasvet. Ne moremo reševati svojih problemov, če najprej sebe ne s-poznamo.
Z dr. Janekom Muskom, psihologom in upokojenim profesorjem, smo se pogovarjali o vplivu sodobne tehnologije na naše življenje. Digitalna doba predstavlja velik izziv tudi vzgoji in izobraževanju. Govornik poudarja pomen sožitja z umetno inteligenco, ne smemo pa ji prepustiti prevlade. Izpostavlja pomanjkanje možnosti za psihoterapijo pri slehernem, tako mladih kot starejših, in pomembnost samopomoči ter spoznavanja samega sebe, kar je bil ob sklepu pogovora tudi njegov glavni nasvet. Ne moremo reševati svojih problemov, če najprej sebe ne s-poznamo.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara. Na pogovor smo ga povabili ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - obeležujemo ga desetega oktobra, letos je bil v ospredju odprt pogovor o duševnem zdravju, oziroma o porastu depresij, na delovnih mestih. Vsak četrti med nami naj bi se v življenju srečal s tem izzivom. Spregovorili smo tudi o možnih rešitvah in pomoči.
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara. Na pogovor smo ga povabili ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - obeležujemo ga desetega oktobra, letos je bil v ospredju odprt pogovor o duševnem zdravju, oziroma o porastu depresij, na delovnih mestih. Vsak četrti med nami naj bi se v življenju srečal s tem izzivom. Spregovorili smo tudi o možnih rešitvah in pomoči.
Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.
Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.
V knjigi Krizolacija - fantastična povest o izoliranih ljudeh dr. Dan Podjed opiše novo stanje sveta, v katerem živimo - krizolacijo. Zjutraj se zbudimo, pogledamo na telefon, gledamo in poslušamo vsakodnevno o vojnah, napetostih, naravnih nesrečah. Tudi zaradi tega se vse bolj zapiramo med štiri stene, ostajamo v zaprtih prostorih in seveda pred ekrani. Kako biti človek, ne v izolaciji skrbi, pač pa srečen, zadovoljen ter povezan? Zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni smo navidezno povezani s skupnostjo, dejansko pa odklopljeni od stvarnosti in vse bolj osamljeni.
V knjigi Krizolacija - fantastična povest o izoliranih ljudeh dr. Dan Podjed opiše novo stanje sveta, v katerem živimo - krizolacijo. Zjutraj se zbudimo, pogledamo na telefon, gledamo in poslušamo vsakodnevno o vojnah, napetostih, naravnih nesrečah. Tudi zaradi tega se vse bolj zapiramo med štiri stene, ostajamo v zaprtih prostorih in seveda pred ekrani. Kako biti človek, ne v izolaciji skrbi, pač pa srečen, zadovoljen ter povezan? Zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni smo navidezno povezani s skupnostjo, dejansko pa odklopljeni od stvarnosti in vse bolj osamljeni.
Manager leta 2024 je Marko Lukić, ki je že polnih petnajst let direktor mariborskega lesno-graditelja Lumar IG, kjer gradijo najboljše lesene hiše na svetu. Bil je dolgo vrsto let odličen plezalec, kar s pridom vnaša tudi v poslovni svet. Kaj je odlika dobrega vodje, kakšna je vizija njihove dela, smo ga med drugim vprašali v pogovoru.
Manager leta 2024 je Marko Lukić, ki je že polnih petnajst let direktor mariborskega lesno-graditelja Lumar IG, kjer gradijo najboljše lesene hiše na svetu. Bil je dolgo vrsto let odličen plezalec, kar s pridom vnaša tudi v poslovni svet. Kaj je odlika dobrega vodje, kakšna je vizija njihove dela, smo ga med drugim vprašali v pogovoru.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo k pogovoru povabili dr. Katarino Habe, psihologinjo, glasbenico, izredno profesorico na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je izdala znanstveno monografijo z naslovom Kako zablesteti na odru. Sleherni išče svoje mesto na odru življenja, in se sprašuje o svoji vlogi ter kako jo čim bolje igrati v svoje in zadovoljstvo vseh ostalih. Pogovor smo pletli ob refrenih pesmi skupine Katrinas, ob besedilih, katerih avtorica je Katarina Habe.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo k pogovoru povabili dr. Katarino Habe, psihologinjo, glasbenico, izredno profesorico na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je izdala znanstveno monografijo z naslovom Kako zablesteti na odru. Sleherni išče svoje mesto na odru življenja, in se sprašuje o svoji vlogi ter kako jo čim bolje igrati v svoje in zadovoljstvo vseh ostalih. Pogovor smo pletli ob refrenih pesmi skupine Katrinas, ob besedilih, katerih avtorica je Katarina Habe.
Radovednost in učenje spodbujata k polnejšemu in bolj zadovoljnemu življenju. Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja in Mednarodnem dnevu starejših smo izpostavili pozitivne zgodbe učečih. V sklopu petletnega vseslovenskega projekta Andragoškega centra Slovenije Lahko.si pridobivamo nova znanja in veščine. V oddaji smo izpostavili, zakaj postaja vseživljenjsko učenje eden od zelo pomembnih pogojev za bolj vključujočo in strpnejšo družbo.
Radovednost in učenje spodbujata k polnejšemu in bolj zadovoljnemu življenju. Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja in Mednarodnem dnevu starejših smo izpostavili pozitivne zgodbe učečih. V sklopu petletnega vseslovenskega projekta Andragoškega centra Slovenije Lahko.si pridobivamo nova znanja in veščine. V oddaji smo izpostavili, zakaj postaja vseživljenjsko učenje eden od zelo pomembnih pogojev za bolj vključujočo in strpnejšo družbo.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!
Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.
Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.
Tokratna oddaja nas je popeljala v vsebino stare knjige, popeljala nas je pa tudi v zgodovino oddaje Od slike do besede. Ta ni prav stara, ima pa velik opus. V štirinajstih letih je 728 tednov in vsak teden smo predstavili eno knjigo ali kakšno drugo ustvarjalno dejavnost.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Župnija Marije Vnebovzete v Clevelandu je to nedeljo pripravila svoj letošnji jesenski festival. Potekal je od enih popoldne od sedmih zvečer v župnijski dvorani. Na voljo je bilo veliko okrepčil in hrane, oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva, imeli so tudi žrebanje košaric in igre na srečo za otroke in odrasle, žrebali so šunke in purane. Rojaki v Združenih državah Amerike se namreč pripravljajo na zahvalni dan. To je praznik druženja, praznovanja in hvaležnosti za vse blagoslove in mnoge darove, tudi tiste, ki se nam zdijo samoumevni. V prvi vrsti je to zahvala Bogu, od katerega prihaja vsak dober dar in vsi blagoslovi, piše v župnijskem oznanilu. Pri Mariji Vnebovzeti bo ta dan vsežupnijska sveta maša ob deveti uri, v drugi slovenski župniji v Clevelandu, pri svetem Vidu pa jo bodo imeli ob enajstih v kapelici Svetoviške vasice za vse žive in pokojne farane in dobrotnike župnije.
Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.
Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.