Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.

Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop. 

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.

Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu. 

Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.  

Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem  življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo  predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega.