Is podcast
Dr. Lia Katarina Kompan Erzar je v pogovoru opisala nekaj ključnih misli ob vstopu v novo leto, o željah slehernega, da bi se zapleti prejšnjih let končno razrešili, o tem ali nas ideali bolj ovirajo kot spodbujajo, pa tudi o odnosu do vidnejših osebnosti, ker smo v božičnem času pa tudi o vnašanju duha v vse, kar smo in kar delamo.
Dr. Lia Katarina Kompan Erzar je v pogovoru opisala nekaj ključnih misli ob vstopu v novo leto, o željah slehernega, da bi se zapleti prejšnjih let končno razrešili, o tem ali nas ideali bolj ovirajo kot spodbujajo, pa tudi o odnosu do vidnejših osebnosti, ker smo v božičnem času pa tudi o vnašanju duha v vse, kar smo in kar delamo.
Dr. Lia Katarina Kompan Erzar je v pogovoru opisala nekaj ključnih misli ob vstopu v novo leto, o željah slehernega, da bi se zapleti prejšnjih let končno razrešili, o tem ali nas ideali bolj ovirajo kot spodbujajo, pa tudi o odnosu do vidnejših osebnosti, ker smo v božičnem času pa tudi o vnašanju duha v vse, kar smo in kar delamo.
Via positiva
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo v nizu rubrik in oddaj tudi v četrtkovi popoldanski pogovorni oddaji spoznali mag. Tineta Beca, profesorja glasbene umetnosti, skladatelja, pevca, zborovodjo, pianista, očeta in moža. Njegov pedagoški pristop je zelo kreativen, številne mlade uspešno zna navdušiti za glasbo, za odprt odnos do različnih zvrsti in predvsem za spoznavanje različnega, za razumevanje duha časa, v katerem določena glasba nastaja.in kakšna so njena sporočila. Pogovor z njim je bil tudi v spodbudo k sodelovanju pri dobrodelni akciji, za darovanje v šolski sklad, v pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin.
Via positiva
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo v nizu rubrik in oddaj tudi v četrtkovi popoldanski pogovorni oddaji spoznali mag. Tineta Beca, profesorja glasbene umetnosti, skladatelja, pevca, zborovodjo, pianista, očeta in moža. Njegov pedagoški pristop je zelo kreativen, številne mlade uspešno zna navdušiti za glasbo, za odprt odnos do različnih zvrsti in predvsem za spoznavanje različnega, za razumevanje duha časa, v katerem določena glasba nastaja.in kakšna so njena sporočila. Pogovor z njim je bil tudi v spodbudo k sodelovanju pri dobrodelni akciji, za darovanje v šolski sklad, v pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin.
Via positiva
Marca praznujemo starševstvo. Maruša Tomšič je babico, ki je v pogovoru opisala ozadje svojega lepega, a odgovornega dela. Ima svoja ljubkovalna imena za komaj rojene, bolj okroglih lic so knetkoti, ostali pa rozinčniki. Marsikaj se je spremenilo v porodnih sobah, ostaja pa, ob prihodu na svet sleherne deklice ali dečka, radost ter svetost rojstva. Hvaležni smo ji, ker si je vzela čas kljub utrujenosti, saj je po delu - iz porodnišnice- prišla naravnost na radio.
Via positiva
Marca praznujemo starševstvo. Maruša Tomšič je babico, ki je v pogovoru opisala ozadje svojega lepega, a odgovornega dela. Ima svoja ljubkovalna imena za komaj rojene, bolj okroglih lic so knetkoti, ostali pa rozinčniki. Marsikaj se je spremenilo v porodnih sobah, ostaja pa, ob prihodu na svet sleherne deklice ali dečka, radost ter svetost rojstva. Hvaležni smo ji, ker si je vzela čas kljub utrujenosti, saj je po delu - iz porodnišnice- prišla naravnost na radio.
Via positiva
Suzana Anžur je ena od dveh poklicnih gasilk v Sloveniji. Deluje v Gasilski brigadi v Ljubljani. Več kot trideset let je predana temu delu. V prostem času pa s svojim kužkom sodeluje v projektu pomoči pri branju in učenju. Tudi zaradi svojega dela s športom ohranja kondicijo. Vrednote, kot so solidarnost, poštenost, sodelovanje, srčnost, so nepogrešljive pri delu gasilcev, pravi in te prežemajo tudi njeno delo ter življenje sploh. Suzana je med nominiranimi za Slovenko leta.
Via positiva
Suzana Anžur je ena od dveh poklicnih gasilk v Sloveniji. Deluje v Gasilski brigadi v Ljubljani. Več kot trideset let je predana temu delu. V prostem času pa s svojim kužkom sodeluje v projektu pomoči pri branju in učenju. Tudi zaradi svojega dela s športom ohranja kondicijo. Vrednote, kot so solidarnost, poštenost, sodelovanje, srčnost, so nepogrešljive pri delu gasilcev, pravi in te prežemajo tudi njeno delo ter življenje sploh. Suzana je med nominiranimi za Slovenko leta.
Via positiva
Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice.
Via positiva
Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice.
Via positiva
Postni čas s seboj vedno prinese tudi vprašanje, zakaj potrebujemo poglobitev, umik vase? Je duhovnost moških drugačna kot pri ženskah? Kako osebnostna rast bogati, tudi okolico, ne samo posameznika, ki se želi razvijati v najboljšo podobo sebe? Ob tem, pa še o glasbi in ostalih lepotah ter dejavnostih življenja, smo se pogovarjali s p. Damjanom Ristićem in Matejem Šokličem.
Via positiva
Postni čas s seboj vedno prinese tudi vprašanje, zakaj potrebujemo poglobitev, umik vase? Je duhovnost moških drugačna kot pri ženskah? Kako osebnostna rast bogati, tudi okolico, ne samo posameznika, ki se želi razvijati v najboljšo podobo sebe? Ob tem, pa še o glasbi in ostalih lepotah ter dejavnostih življenja, smo se pogovarjali s p. Damjanom Ristićem in Matejem Šokličem.
Via positiva
O možganih še vedno ne vemo veliko, znanost pozna le osnovne principe delovanja. Z možgani je povezanih kar nekaj stereotipov ali mitov. V pogovoru bomo iskali resnico v njih ali jih ovrgli, z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom, predstojnikom Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Centra za živčno mišične bolezni na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana.
Via positiva
O možganih še vedno ne vemo veliko, znanost pozna le osnovne principe delovanja. Z možgani je povezanih kar nekaj stereotipov ali mitov. V pogovoru bomo iskali resnico v njih ali jih ovrgli, z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom, predstojnikom Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Centra za živčno mišične bolezni na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana.
Via positiva
V tednu kulturnega praznika smo na pogovor povabili Jureta Torija, harmonikarja in komponista. Njegove melodije dišijo po zemlji, poeziji in plesu, hrepenijo po soncu. S svojim avtorskim pečatom z zvokom riše zgodbe.
Via positiva
V tednu kulturnega praznika smo na pogovor povabili Jureta Torija, harmonikarja in komponista. Njegove melodije dišijo po zemlji, poeziji in plesu, hrepenijo po soncu. S svojim avtorskim pečatom z zvokom riše zgodbe.
Via positiva
Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.
Via positiva
Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Zgodbe za otroke
Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila.
Duhovna misel
Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo (Matejev evangelij 13, 44).
Globine
V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Kmetijska oddaja
V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.
Spoznanje več, predsodek manj
V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.
Radijski misijon 2023
Skoraj polovica mojih let življenja je stran od mojega največjega greha. Splav. Umor svojega otroka. Takrat seveda tega nisem dojemala tako, nisem si pustila razumeti te resnice. Verjela sem, vsaj na površini, laži – to je le skupek celic. Tako je začela svojo pripoved Janja Kolenc, ki je preživela težko otroštvo zaradi ločitve staršev, sledila so burna najstniška leta, v katerih je posegala po alkoholu in se vdajala raznim avanturam s fanti. Sama pravi, da je bila ateistka. Kaj se je zgodilo in kako je srečala Jezusa pa prisluhnite v pričevanju.
Kulturni utrinki
Komentar Družina
Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.