Na Rakovniku so redna “Srečanja z Bogom”, več let jih vodi salezijanec, delegat za poklicno pastoralo, Klemen Balažič. Ali lahko sploh kdo reče, zdaj pa znam ljubiti? Vedno smo učenci ljubezni. Pred leti je tako začel razmišljati, kaj lahko še ponudi študentom in mladim v poklicih, jih spodbudi k dejavnejši veri in k poglobitvi odnosa z Bogom.
Površinsko življenje mnogim ne zadostuje »Zame je vedno izziv, največje vprašanje, kako doseči tudi tiste, ki se za duhovno življenje posebej ne zanimajo? Osebno se jih trudim povabiti, opazujem ljudi in ob pogovoru ter navezavi osebnega stika jih povabim tudi na srečanja.«
Teološke kreposti, vera, upanje in ljubezen, nas povezujejo. Prinašajo lepe in dobre sadove.
Namen srečanj? »Je prav to, da si enkrat na mesec vzamemo nekaj časa, kot spodbudo za osebno delo, ni veliko je ravno dovolj pogosto za možnost duhovne rasti. Bog je naš prijatelj, v tem smislu želim z besedo in pristopom, ne na plehki način, predstaviti predvsem to, da nam je Bog blizu in hrepeni po nas. V odnosu z njim ni najbolj pomembno, kar mi želimo, ampak je še bolj pomembno to, da se odpremo Bogu, ki hrepeni po nas, se nam želi približati in je žejen naše ljubezni.«
Smo kot dvoživke »Čutimo hrepenenje po večji povezanosti z Bogom, po drugi strani pa si ne upamo zapustiti gotovosti tega sveta, privilegijev, ki nam jih ponuja. Smo kot hibridi, po eni strani hrepenimo, da bi bili tesni Jezusovi učenci, po drugi strani pa ne želimo izgubiti vsega, kar nam ponuja družba, v kateri živimo. Ta dva svetova sta si v nasprotju. In, seveda, čutimo to razdvojenost, razcepljenost. Treba pa se je odločiti, ali bomo sledili logiki tega sveta ali pa se bomo oklenili Jezusove Božje logike? Tukaj smo mnogokrat v razcepu.«
“Smo sol, a je treba paziti, da ne presolimo duhovne hrane. Pomembna je uravnoteženost. Mera, dodajati po malo, kar je težko, ker v zadnjih časih življenje pada v skrajnosti.”
Živimo pod pristiski
»Pritisk je danes velik, pričakovanja staršev, šole, družbe, sovrstnikov, pričakovanja do sebe so tudi mnogokrat velika, skratka nikoli ni dovolj. Mnogo je pritiskov. V pogovoru, tudi katehezah, ki jih pripravljam, zato hočem dati težo predvsem naslednjemu sporočilu, da je Jezus prišel prav zato, da nas razbremeni. Z nami vleče jarem, nismo sami v tem. Ne zavedamo se, da v poslanstvu, ki ga opravljamo v družbi, tudi v Cerkvi, ni zgolj naše breme. Jezus nam je na razpolaga, da ga vlečemo skupaj, tovor, ki nam ga nalaga življenje. Tudi sebe redno osveščam v tem, kot duhovnik namreč mnogokrat tudi doživljam stisko in si domišljam, da sem v tem trpljenju sam, toda preko molitve, odnosa z Bogom, pa prepoznam, da to ni res.«
Graditi skupnost je krščanstvo
»Mladim povem o svojih izkušnjah, s tem jim pomagam, da lahko zaupajo Bogu, mu preložijo bremena in da v tem niso sami. Prepoznam veliko potrebo po ustanavljanju majhnih skupin, v katerih se o tem pogovarjajo, se že s tem razbremenijo, že samo zato, ker vidijo, da imamo vsi bremena, ob izmenjavi medsebojnih izkušenj prepoznajo, da v tem niso nič posebnega, da imamo podobne skrbi in bremena skoraj vsi.«
“Iščemo upanje, v svojih življenjih in v današnji družbi. Za upanje je treba imeti ogromno vere. Bodimo upanje za ta svet. Bodimo sol. Tudi kristjani lahko hitro pademo v preizkušnjah. Z upanjem je zelo povezana potrpežljivost, vztrajati, čeprav še ne vidimo rezultatov. Uspehi so mnogokrat vidni morda šele po naši smrti.”
Odločitve
»Vidim, da bi mnogi svoje odločitve radi preložili, nekam v prihodnost. Ne gre samo za to, vedeti moramo tudi, o čem vse se je v življenju treba odločati, kaj razločevati? V naših zgodbah je polno nepovezanega, živimo raztreseno, razdrobljeno, od določenih stvari pa se je treba tudi ločiti za svobodnejšo pot naprej. Mnogi rečejo, ko prelagajo odločitev, da čakajo na znamenje? Mladi se izredno bojijo porazov in zmot. Če doživimo poraz, vemo, da smo hodili nekaj časa po poti, ki ni prava in se obrnemo ter nadaljujemo po drugi. Dokler pa sedimo in čakamo pa, ja ne moremo se zmotiti, toda obenem tudi stojimo na mestu. Pojdimo na pot, sprejmimo svojo krhkost, tudi to, da smo zmotljivi in da nam včasih preprosto ne gre. Samo premaknimo se, pojdimo iz mrtve točke, pojdimo skupaj na pot. Mlade moramo izvabiti iz pasivnosti.«
Na Rakovniku so redna “Srečanja z Bogom”, več let jih vodi salezijanec, delegat za poklicno pastoralo, Klemen Balažič. Ali lahko sploh kdo reče, zdaj pa znam ljubiti? Vedno smo učenci ljubezni. Pred leti je tako začel razmišljati, kaj lahko še ponudi študentom in mladim v poklicih, jih spodbudi k dejavnejši veri in k poglobitvi odnosa z Bogom.
Površinsko življenje mnogim ne zadostuje »Zame je vedno izziv, največje vprašanje, kako doseči tudi tiste, ki se za duhovno življenje posebej ne zanimajo? Osebno se jih trudim povabiti, opazujem ljudi in ob pogovoru ter navezavi osebnega stika jih povabim tudi na srečanja.«
Teološke kreposti, vera, upanje in ljubezen, nas povezujejo. Prinašajo lepe in dobre sadove.
Namen srečanj? »Je prav to, da si enkrat na mesec vzamemo nekaj časa, kot spodbudo za osebno delo, ni veliko je ravno dovolj pogosto za možnost duhovne rasti. Bog je naš prijatelj, v tem smislu želim z besedo in pristopom, ne na plehki način, predstaviti predvsem to, da nam je Bog blizu in hrepeni po nas. V odnosu z njim ni najbolj pomembno, kar mi želimo, ampak je še bolj pomembno to, da se odpremo Bogu, ki hrepeni po nas, se nam želi približati in je žejen naše ljubezni.«
Smo kot dvoživke »Čutimo hrepenenje po večji povezanosti z Bogom, po drugi strani pa si ne upamo zapustiti gotovosti tega sveta, privilegijev, ki nam jih ponuja. Smo kot hibridi, po eni strani hrepenimo, da bi bili tesni Jezusovi učenci, po drugi strani pa ne želimo izgubiti vsega, kar nam ponuja družba, v kateri živimo. Ta dva svetova sta si v nasprotju. In, seveda, čutimo to razdvojenost, razcepljenost. Treba pa se je odločiti, ali bomo sledili logiki tega sveta ali pa se bomo oklenili Jezusove Božje logike? Tukaj smo mnogokrat v razcepu.«
“Smo sol, a je treba paziti, da ne presolimo duhovne hrane. Pomembna je uravnoteženost. Mera, dodajati po malo, kar je težko, ker v zadnjih časih življenje pada v skrajnosti.”
Živimo pod pristiski
»Pritisk je danes velik, pričakovanja staršev, šole, družbe, sovrstnikov, pričakovanja do sebe so tudi mnogokrat velika, skratka nikoli ni dovolj. Mnogo je pritiskov. V pogovoru, tudi katehezah, ki jih pripravljam, zato hočem dati težo predvsem naslednjemu sporočilu, da je Jezus prišel prav zato, da nas razbremeni. Z nami vleče jarem, nismo sami v tem. Ne zavedamo se, da v poslanstvu, ki ga opravljamo v družbi, tudi v Cerkvi, ni zgolj naše breme. Jezus nam je na razpolaga, da ga vlečemo skupaj, tovor, ki nam ga nalaga življenje. Tudi sebe redno osveščam v tem, kot duhovnik namreč mnogokrat tudi doživljam stisko in si domišljam, da sem v tem trpljenju sam, toda preko molitve, odnosa z Bogom, pa prepoznam, da to ni res.«
Graditi skupnost je krščanstvo
»Mladim povem o svojih izkušnjah, s tem jim pomagam, da lahko zaupajo Bogu, mu preložijo bremena in da v tem niso sami. Prepoznam veliko potrebo po ustanavljanju majhnih skupin, v katerih se o tem pogovarjajo, se že s tem razbremenijo, že samo zato, ker vidijo, da imamo vsi bremena, ob izmenjavi medsebojnih izkušenj prepoznajo, da v tem niso nič posebnega, da imamo podobne skrbi in bremena skoraj vsi.«
“Iščemo upanje, v svojih življenjih in v današnji družbi. Za upanje je treba imeti ogromno vere. Bodimo upanje za ta svet. Bodimo sol. Tudi kristjani lahko hitro pademo v preizkušnjah. Z upanjem je zelo povezana potrpežljivost, vztrajati, čeprav še ne vidimo rezultatov. Uspehi so mnogokrat vidni morda šele po naši smrti.”
Odločitve
»Vidim, da bi mnogi svoje odločitve radi preložili, nekam v prihodnost. Ne gre samo za to, vedeti moramo tudi, o čem vse se je v življenju treba odločati, kaj razločevati? V naših zgodbah je polno nepovezanega, živimo raztreseno, razdrobljeno, od določenih stvari pa se je treba tudi ločiti za svobodnejšo pot naprej. Mnogi rečejo, ko prelagajo odločitev, da čakajo na znamenje? Mladi se izredno bojijo porazov in zmot. Če doživimo poraz, vemo, da smo hodili nekaj časa po poti, ki ni prava in se obrnemo ter nadaljujemo po drugi. Dokler pa sedimo in čakamo pa, ja ne moremo se zmotiti, toda obenem tudi stojimo na mestu. Pojdimo na pot, sprejmimo svojo krhkost, tudi to, da smo zmotljivi in da nam včasih preprosto ne gre. Samo premaknimo se, pojdimo iz mrtve točke, pojdimo skupaj na pot. Mlade moramo izvabiti iz pasivnosti.«
Via positiva
»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«.
Via positiva
»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«.
Via positiva
Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano».
Via positiva
Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano».
Via positiva
Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.
Via positiva
Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.
Via positiva
Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih.
Via positiva
Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih.
Via positiva
V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.
Via positiva
V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.
Via positiva
S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah.
Via positiva
S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah.
Via positiva
Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.
Via positiva
Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.
Via positiva
Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«
Via positiva
Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«
Via positiva
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Pogovor o
V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. januar 2026 ob 05-ih
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Za življenje
V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Kulturni utrinki
V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Svetovalnica
Nadevane krompirjeve polovice, ribana kaša iz polnozrnate moke, kako navlažiti biskvit, vlaganje svežih jajc, krompir v oblicah s sirom ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.