Luka Zorenč je nekdanji pripadnik Enote za specialno Delovanje Slovenske vojske, specializiran za medicino. Pravi, da je večni učenec, ki se trudi pomagati svetu in pri tem uživati. Trenutno se ukvarja z izobraževanjem na področju taktične medicine ter z medicinsko podporo in svetovanjem v kriznih žarščih po svetu, pa tudi z zahtevnejšim in kompleksnejšim zasebnim varovanjem. Zato veliko potuje. Je avtor že ponatisnjene knjige RIS, izpoved bivšega pripadnika specialnih sil, ki je v javnosti anletela na velik in dober odmev, ker piše brez olepševanaj. 

Kristina Modic je že vrsto let izvršna direktorica in ena od soustanoviteljic Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in ki v letu 2022 obeležuje petnajstletnico delovanja. Lansko leto je skupaj s hematologom, prof. dr. Samom Zverom, prejela prestižno nagrado “Državljan Evrope”, za solidarnost in vseevropski napredek bolnikov z rakom. Prepoznavna sta bila po vodenju izjemno uspešne kampanje zbiranja donacij za vzpostavitev najsodobnejšega onkološkega zdravljenja s CAR-T celično terapijo na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana. Kristina Modic je tudi nominirana za Slovenko leta.     

V sklepni oddaji Via positiva v letu 2021 smo gostili posebnega moža, ki navduši s spodbudnimi mislimi, Primoža Jeraliča. Paraolimpijskega kolesarja, ki  s svojo zgodbo pozitivizma in neomajne volje do življenja lahko vsem daje močan zgled. Bil je vsestransko aktiven, predan športnik. Po nesreči v najlepših letih mladosti, se je v zelo kratkem času zmogel izviti iz pasti nemoči. Ni se vdal. Navdih je lahko večini, vajeni vsega, pa tako nezadovoljni. Zakaj smo takšni? Če kdo, nas lahko strezni Primož s svojo zgodbo. 

V Via positivi smo gostili Natašo Rupena, ki je ob težki preizkušnji izgorelosti v zadnjem obdobju okrevanja napisala knjižico z osebno zgodbo vnovičnega iskanja miru in zaupanja v življenje Vsega hudega - reši nas, o Gospod ter napisala in ilustrirala tudi slikanico o Jezusu za deklice “Tukaj sem zate”. 

V Sloveniji imamo veliko poslovnih priložnosti, če bomo le več sodelovali, tudi v iskanju prebojnih idej. Ob skorajšnjem sklepu leta je prav, da se ozremo optimistično v prihodnja obdobja, govorili smo o poslovnem svetu in priložnostih, ki jih omogoča javna agencija Spirit Slovenija, za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, z direktorjem dr.Tomažem Kostanjevcem. Ob sklepu pa za nekaj minut pred mikrofonom gostili še glavnega direktorja Yaskawe Slovenija, tovarne robotov, dr. Huberta Koslerja. 

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje ”Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač. 

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

Med nami so ljudje, ki sobivajo z bolečino. Nikoli ne izzveni, ne pojenja. Močnejša je od zdravil. Kako razumeti, ker smo za življenje, ko želijo le, da se to konča? Učiteljica, ravnateljica, danes upokojena, Alenka Čurin Janžekovič je v oddaji Via positiva spregovorila o svojem življenju, v katerem je bilo, kljub bolečinam in hudi bolezni, veliko pesmi, smeha, plesa in radosti. 

Zaradi epidemije in vseh izzivov, ki jih prinaša, imamo to leto razlog več za poglobljeno pripravo na božične przanike. Ste vedeli, da so nekoč verni predniki ob posteljo bolnega postavili družinske jaslice in ne malokrat so se stvari obrnile na bolje? Vredno posnemanja. Poglabljanje bibličnega sporočila, povezovanje izdelovalcev jaslic, tudi ohranjanje njihovega kulturnega, umetniškega vidika, je le nekaj od osnovnih poslanstev Društva ljubiteljev jaslic, ki 16. novembra leta 2021 obeležuje dvajset let delovanja. Jasličarja Viktor Konjedic in Tomaž Lavrih, dolgoletna ustvarjalka glasila Jaslice Marinka Svetina ter aktualni predsednik Društva p. dr. Robert Bahčič, so govorili o jaslicah na način, na kakršnega do sedaj še nismo, skozi govorico življenja.

Uroš Štefelin je eden izmed vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov, ki je z ekipo za kulinarično vrhunsko delo v Vili Podvin prejel Michelinovo zvezdico. Zdaj so se preselili na novo lokacijo, v restavracijo Linhart v Radovljico, kjer pišejo nove odlične zgodbe, ki ga ohranjajo na svetovnem gastronomskem zemljevidu. Tradicionalne jedi in sestavine na krožniku ponudi v sodobni preobleki, vendar z ohranjenimi prvinskimi okusi. Povezuje in sodeluje z lokalnimi proizvajalci, okoliškimi kmeti ter pridelovalci, ter tako povezuje skupnost, kar je ena od zanj zelo pomembnih vrednot, saj pravi, da je najbolj važno zadovoljiti domačega gosta, ki se bo rad in z radovednostjo vračal k njegovi mizi. 

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve. Če živimo po veri in v veri, smo kot sol družbe. Včasih to pomeni, da pristanemo onkraj ugodja. Kako videti v temi in kako se učimo ljubiti ter kakšen zrak dihamo? To je nekaj naslovov iz duhovnih večerov, ki jih na Rakovniku pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Ob teh poudarkih smo v pogovoru z njim risali vzporednice za vsakega od nas, ne glede na to, kje smo in kako živimo. 

Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo. 

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Katarina Karlovšek je vnukinja enega od največjih poznavalcev slovenske ornamentike, Jožeta Karlovška. Ohranja in nadaljuje njegovo bogato delo. Jože Karlovšek je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu. Bil je vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenskih mitologiji. Katarina je iz njegove zapuščine skupaj z družino začela razvijati produkte.  

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje. 

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine. 

Spomnili smo se izjemnega poznavalca divjih rastlin, Daria Corteseja, ki smo ga večkrat gostili v našem radijskem programu. Prezgodaj se je za večno poslovil od nas, julija 2021, zapustil nam je bogato znanje, nekaj ga ostaja zapisanega med platnicami knjig, toda še več ga je žal vzel s seboj in je za nas izgubljeno. V njegov spomin smo združili odlomke iz več oddaj, ki smo jih posneli o divjih, samoniklih rastlinah, kako in kdaj jih nabiramo ter uporabimo.  

Po treh mesecih življenja med brati v Taizeju se je vrnil domov z bogato izkušnjo sobivanja v skupnosti, Krištof Bajt, ki je v pogovoru za Via positivo povedal marsikaj, kar o tej ekumenski vasici in bratih morda ne veste. Vabljeni k poslušanju.

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu. 

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma.