Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Vsakodnevno se sprašujemo o mnogočem. Kaj obleči, kaj jesti in podobno. Redkeje pa si vzamemo čas za razmislek o smislu? Zakaj smo tu, kam gremo? Je življenje kaj več kot to? Alfa prihaja zaradi posameznikove potrebe po več. O tem bodo govorili župnik v Slovenj Gradcu Simon Potnik, Matic Jeseničnik, Eva Miler Mojškerc in Albina Linasi, v oddaji “Via positiva”.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Eva Petrič, psihologinja in vizualna umetnica, je avtorica korona čipke. Pogovarjali smo se o njenem odraščanju v tujini, najprej v Etiopiji ter pozneje še marsikje drugod, o njeni umetniški govorici in o njenem doživljanju tega sveta ter družbe. Kot umetnica je zgodaj opozorila nase, njena dela so bila in so razstavljena v več priznanih galerijah in več svetovnih prestolnicah.

Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.

Dominik Bagola, rojen v Prekmurju, študiral v Ljubljani, nato tudi v tujini, je prav v drugi državi začel glasbeno pot. Prepoznan zunaj se je začel uveljavljati tudi doma. Karierno je deloval v oglaševanju, trenutno pa je zaposlen v Pisarni za promocijo inovacij pri Univerzi v Ljubljani. Vse troje smo povezali v pogovor in rezultat je obilo pozitivizma in mogočih rešitev za učinkovitejšo, trajnejšo družbo ter boljši jutri.

Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom 2020, ob Dnevu slovenske hrane, smo se pogovarjali s Filipom Ferenčakom. Prihaja iz družine, v kateri so se vsi, po svojih sposobnostih, vključili v to panogo in pišejo uspešno družinsko čebelarsko podjetniško zgodbo. Starša, štirje bratje in sestra ter njihove družine. Ob letošnjem dnevu so nekaj svojega medu podarili pomoči potrebnim. Govorili smo predvsem o pomenu dobrih odnosov, vključevanja in sodelovanja, ki so lahko znotraj družine še toliko boljši in zato tudi pri skupni poslovni poti uspešnejši.

Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.

O ljubezni smo se pogovarjali s ferijem Lainškom. Izšel je njegov nov roman Kurji pastir. Ljubezen je končni odgovor, pravi, Njej z veliko začetnico sledi. Z nami je delil svoj izvir navdiha in tudi oceno trenutnih razmer ter kako lahko skupja gradimo nekaj boljšega.

Ob gospodarskih zaostrenih razmerah so okrog leta 2010 nekateri, ob takrat tudi vse bolj prevladujočem negativizmu, prevzeli vajeti in začeli razširjati pozitivo v naši državi. Med pobudniki je bila tudi dr. Blanka Tacer, psihologinja z izrednim čutom za človeka in njegove potrebe. Začel se je razvijati tudi Maraton pozitivne psihologije.