Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
Oddaja je namenjena ljubiteljem klasične glasbe. Ti lahko prisluhnejo glasbi, ki ob prevladujočih popularnih melodijah ponuja pridih večne lepote, kot se je izoblikovala v zgodovini glasbe. Včasih so oddaje tematske, kar se tiče skladateljev, včasih pa so vezane na aktualne dogodke in koledarsko leto. Pripravlja jo dr. Tadej Jakopič, ki z različnih vidikov zanimivo predstavlja skladatelje in njihovo glasbo, ki jo zgodovina ohranja že stoletja.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.